Spoštljivo v 2015

V Sloveniji po preteklem letu ne bi bilo treba več pojasnjevati, koliko težav lahko povzroči narava s čedalje več energije, ki se kopiči pod toplo gredo. Če človeški spomin ne bi bil tako neusmiljeno kratek, kar se potrjuje vedno znova. Nazadnje je bila želja, da bi bil božič bel, pa je bilo v doslej najtoplejšem letu na svetu sredi decembra še 15 stopinj Celzija. Takoj potem pa sneg v večjih količinah, kar je povzročilo pok veselja otrok, a tudi najhujše verižno trčenje pri nas.

Vsaj drugega pokanja je bilo ob koncu leta manj kot prejšnja leta. Ognjemete je oklestilo varčevanje občin, petarde prepoved uporabe in opozorila o nevarnostih, ki jih povzročajo. Malo je bilo tudi razmišljanja o okolju. Podobno kot v Limi na že 20. podnebnem vrhu. Politika je povsod polna samohvale, rezultati pa ostajajo polovični. V najboljšem primeru.

Zato še enkrat. V preteklem letu so Slovenijo v mili zimi doletele poplave, potem žled, mokro in nevihtno poletje, pa spet poplave. Na stotine milijonov evrov škode, ki bi še kako prav prišli za odpravo proračunske luknje, še bolj pa za podporo razvoju države v smer, ki bi jo začrtali v nacionalnem dogovoru. Da ne bi milijoni kubičnih metrov lesa trohneli v poškodovanih gozdovih tudi ob naslednjih naravnih nesrečah, da bi se daljnovodi skrili pod zemljo, da bi znali bolje izkoristiti vse naravne in neusahljive vire energije, kot sta podzemlje in sonce, proizvajali in uporabljali varne tehnologije spremembe organskih odpadkov v bioplin in nereaktivno gnojilo, druge odpadke pa doma z inovativnimi tehnologijami spreminjali v konkurenčno prednost.

Ravno pred novim letom se že leta ukvarjamo s kupi ločeno zbranih odpadkov, zlasti plastiko, se prepiramo, kdo je za to kriv, uredi pa se nič. Ne bi smelo biti tako velikih težav. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo naj predstavijo svoje razvojne projekte, ki bi imeli širše koristi za slovensko gospodarstvo, za to je na voljo tudi evropski denar. To naj bo vodilo tudi za ministrstvo za okolje in prostor, kjer še ne vedo, komu naj zaupajo in komu ne. Reševanje nasedlih imperijev s povezavami s politiko najbrž ne bi smelo biti prvo na seznamu pomembnosti.

Slovenija ne more rešiti evropskih in svetovnih težav s podnebjem, lahko pa postane model, kako učinkovito porabiti evropski denar, povezati znanost in gospodarstvo, zavidljivo visoko kakovost življenja z ekološko pridelano hrano in inovativne mlade strokovnjake z vsega sveta, varno starost in zdravstvo, skratka, kako preskočiti iz začaranega kroga medsebojnih političnih obračunavanj in neučinkovite državne in večinoma tudi občinskih uprav v sodelovanje vseh in vsakogar za novo prihodnost.

Vse je mogoče. Če pa za rešitev države rabimo le še kakšen vir za nekaj deset milijonov evrov davkov, naj Slovenija kot prva v tem delu sveta preprosto legalizira vse vrste konoplje. Celo nekateri farmacevti pravijo, da ima ta država območja, kjer bi uspevale zelo kakovostne sorte. Še bolj pa bi to prispevalo k prepoznavnosti države. Konoplja ni več na tako slabem glasu kot je bila še pred leti, mimogrede.