Srce na mizi

Tisočletja je potreboval človek, da je uresničil nekatera svoja hrepenenja. Danes zna leteti kakor ptica in je visoko na nebu povsem svoboden, kot si je želel, a hkrati neznansko ranljiv in zato kljub svobodi do konca omejen. Že zaradi najmanjše napake, denimo majhne izgube hitrosti, lahko pilot strmoglavi. Prav zato, ker je visoko, je tako zelo pomembna vsaka njegova odločitev za uspešen let naprej. Če je nizko, je nepravilna odločitev zanj takoj usodna. Slovenski letalci smo po dosežkih vedno v svetovnem vrhu ali zelo blizu njega.

V svetovnem vrhu smo v še eni izmed presežnih disciplin človeštva – v medicini. Želja človeka po obvladovanju smrti je zadnja desetletja odprla zdravnikom poti do najobčutljivejšega, kar imamo: srca in možganov. Na teh dveh prestižnih področjih medicine se je naše zdravništvo izjemno izkazalo. Nevrokirurg profesor Vinko Dolenc je po svoji operaciji globokih možganov še vedno neovrgljiva avtoriteta v svetovnem merilu. Prav tako v svetu prepoznan je njegov mlajši zdravniški kolega profesor Borut Geršak, srčni kirurg, zdaj predstojnik kardiokirurške klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po njiju poznajo Slovenijo v vsem (medicinskem) svetu.

Slovenci smo res avtodestruktiven narod. Namesto da bi svoje najboljše nosili po rokah, poskušamo na vsak način vsaditi dvom v njihovo delo in obstoj. Ko se te dni javnost ukvarja z vprašanjem, ali bi bilo bolje, da je Borut Geršak pripeljal v Slovenijo vrhunskega izraelskega zdravnika Mashalyja ali morda cenejšega nizozemskega specialista, bi bilo dobro vedeti, da tacamo po krhki stekleni plošči, ki lahko vsak hip poči pod nami. Ko nekateri novinarji in celo direktorji pomembnih ustanov v državi razpravljajo, ali bi pomoč komaj rojenemu otroškemu srcu lahko stala tisoč evrov manj, razpravljajo o vrednosti človeškega življenja. Tisoč ali dva tisoč? To so nevarne razprave.

Človek ni internetno bitje z dvanajstimi življenji v računalniški igri. Vsakdo od nas ima eno samo in edino življenje. Delo kirurgov v operacijskih dvoranah je hoja po tanki ločnici med življenjem in smrtjo. Vsaka njihova odločitev je lahko usodna. Modrovanje laične javnosti o tem, ali je kirurg zarezal prav ali ne, če so njegovi skupni rezultati dokazano boljši od povprečnih, je neumestno. Čeprav imam sama 1200 ur letenja in dobro poznam letalske veščine nekaterih svojih kolegov, mi kot novinarki še na misel ne pride, da bi razpravljala o tem, ali je bolj varno, da pilotira letalo s predsednikom države moj kolega Karel ali Danilo ali Vinko. Drug od drugega so se učili in vsi so odlični. Odloča pa vedno znova en sam trenutek, v katerem morajo biti popolnoma zbrani in posvečeni samo letenju. Kot kirurgi v operacijskih dvoranah svojim bolnikom.

Pri svojem delu potrebujejo mir.