Stopnjevanje vročine v zdravstvu
Jeseni bo v zdravstvu precej bolj vroče, kot je zdaj. Takrat se bodo namreč iztekle odpovedi družinskih zdravnikov.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Dokler v določenih zdravstvenih ustanovah ni klimatskih naprav, si lahko pacienti kljub neznosni vročini še oddahnejo. Huje bo, ko tam ne bo več dovolj zdravnikov. V Slovenj Gradcu se tako v petek še ni vedelo, ali bo enoti za hitre preglede v slovenjgraškem urgentnem centru zaradi pomanjkanja zdravnikov danes sploh še uspelo zagotavljati nujno pomoč. Aprila je namreč sedem zdravnikov družinske medicine Zdravstvenega doma Slovenj Gradec vodstvo obvestilo, da bodo preklicali soglasje za nadurno delo, saj so zaradi vključenosti v delo urgentnega centra preveč obremenjeni.
V petek, ko je bil kolaps sistema tik pred vrati, so odgovorni sicer našli rešitev, ki pa bo trajala le do konca septembra.
Prav jeseni bo v zdravstvu precej bolj vroče, kot je zdaj. Takrat se namreč iztečejo odpovedi družinskih zdravnikov, ki bi se iztekle že maja, če vlada ne bi s sprejetjem aneksa številka 1 privolila v znižanje glavarinskih količnikov. Zdaj zdravniki pričakujejo še sprejetje aneksa 2, ki bo zagotovil plačila tistim, ki delajo več, kot je določeno s količniki. To pa utegne biti trd oreh. Med partnerji v zdravstvu se namreč že pričakuje, da dogovora o omenjenem aneksu na arbitraži ne bodo našli. Odprtih je več kot 160 vprašanj, ključno pa je, da bo treba za kritje povečanega obsega dela zagotoviti nekaj milijonov evrov na letni ravni.
Na koalicijskem vrhu je bilo sicer sporočeno, da se bo v zdravstvo v naslednjih letih zlilo več sto milijonov evrov, a problem je, ker bo več denarja na voljo šele prihodnje leto, aneks 2 pa mora biti sprejet letos, torej preden zdravniki uresničijo odpovedi.
V zdravstveni blagajni je sicer presežek sredstev napovedan že za letos, a vlada za njihovo porabo noče prižgati zelene luči, dokler se o proračunskih dokumentih ne izreče ustavno sodišče. Morda pa bo o spremembi tega stališča minister za zdravje prepričal finančnega ministra. Na sestanku ta teden bosta poskušala najti rešitve glede sprejetja odloka, s katerim bi povečali dovoljeno porabo ZZZS v letošnjem letu. In šele v primeru dogovora se bodo razmere v zdravstvu lahko nekoliko ohladile.
V petek, ko je bil kolaps sistema tik pred vrati, so odgovorni sicer našli rešitev, ki pa bo trajala le do konca septembra.
Prav jeseni bo v zdravstvu precej bolj vroče, kot je zdaj. Takrat se namreč iztečejo odpovedi družinskih zdravnikov, ki bi se iztekle že maja, če vlada ne bi s sprejetjem aneksa številka 1 privolila v znižanje glavarinskih količnikov. Zdaj zdravniki pričakujejo še sprejetje aneksa 2, ki bo zagotovil plačila tistim, ki delajo več, kot je določeno s količniki. To pa utegne biti trd oreh. Med partnerji v zdravstvu se namreč že pričakuje, da dogovora o omenjenem aneksu na arbitraži ne bodo našli. Odprtih je več kot 160 vprašanj, ključno pa je, da bo treba za kritje povečanega obsega dela zagotoviti nekaj milijonov evrov na letni ravni.
Na koalicijskem vrhu je bilo sicer sporočeno, da se bo v zdravstvo v naslednjih letih zlilo več sto milijonov evrov, a problem je, ker bo več denarja na voljo šele prihodnje leto, aneks 2 pa mora biti sprejet letos, torej preden zdravniki uresničijo odpovedi.
V zdravstveni blagajni je sicer presežek sredstev napovedan že za letos, a vlada za njihovo porabo noče prižgati zelene luči, dokler se o proračunskih dokumentih ne izreče ustavno sodišče. Morda pa bo o spremembi tega stališča minister za zdravje prepričal finančnega ministra. Na sestanku ta teden bosta poskušala najti rešitve glede sprejetja odloka, s katerim bi povečali dovoljeno porabo ZZZS v letošnjem letu. In šele v primeru dogovora se bodo razmere v zdravstvu lahko nekoliko ohladile.
