Teran kot simbol
V velikih pravnih bitkah za imena vin so bile že Francija, Italija, Madžarska …
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Vprašanje terana je gospodarsko pomembno za njegove pridelovalce in ima tudi veliko simbolno razsežnost. To načelno vedno velja pri zaščiti porekla izdelkov, pri katerih so države članice vedno nepopustljive in se le težko odpovedo kakšnim pravicam. V pogajanjih EU s svetom, denimo s Kanado ali Kitajsko, imajo zaščite izdelkov, kot je sir feta ali parmski pršut, veliko vlogo.
Takšni proizvodi so povezani z regionalnimi in drugimi identitetami, zato se lahko še hitreje zapletejo s politiko. In najbrž ni države članice, ki bi se kar sama odrekla pridobljeni zaščiti porekla. V velikih pravnih bitkah za imena vin so bile že Francija, Italija, Madžarska … V sagi o teranu je položaj še bolj zapleten, ker je del širše slike v slovensko-hrvaških odnosih.
Ti bodo čez teden dni z objavo pravobranilčevega mnenja o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže spet v žarišču na Sodišču EU. Tako pri arbitraži kot pri teranu je za kar nekaj težav odgovorna evropska komisija, ki je sicer morala biti nepristranski varuh pogodb, a vsaj po slovenskem razmišljanju v obeh primerih ni bila nevtralna.
Čudni postopki so se pojavljali na vseh straneh in evropska komisija ni bila zgled transparentnosti. Skrivala je dokumente in še vedno ni popolnoma jasno, zakaj zadeve niso urejali, kot je običajno v takšnih primerih med pristopnimi pogajanji. Tako je dobila izjemo šele štiri leta po vstopu, ne da bi se Slovenija strinjala s takšnim postopkom.
Tako je na koncu imela občutek, kot da sta se Hrvaška in evropska komisija v zakulisnih igricah uskladili, kako bosta izpeljali zadevo. Očitno Slovenija niti na diplomatski ravni igre ni vodila dovolj spretno, da bi se izognila uresničevanju tega negativnega scenarija. Tudi politično bobnanje tega, seveda, ni moglo nadomestiti. Kvečjemu obratno.
Slovenija je bila na sodišču v Luxembourgu dobro pripravljena in je prepričljivo odgovarjala na vprašanje. Ali ji bo na koncu uspelo prepričati sodnike, da je evropska komisija ravnala pristransko in kršila pravo EU, ni mogoče napovedovati. Tudi poraz na sodišču sam po sebi ne pomeni, da je teran za Slovenijo izgubljen. Samo ekskluzivne pravice do njega ne bo imela.
Takšni proizvodi so povezani z regionalnimi in drugimi identitetami, zato se lahko še hitreje zapletejo s politiko. In najbrž ni države članice, ki bi se kar sama odrekla pridobljeni zaščiti porekla. V velikih pravnih bitkah za imena vin so bile že Francija, Italija, Madžarska … V sagi o teranu je položaj še bolj zapleten, ker je del širše slike v slovensko-hrvaških odnosih.
Preberite še: Bruseljska izjema za hrvaški teran na sodnem tnalu
Ti bodo čez teden dni z objavo pravobranilčevega mnenja o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže spet v žarišču na Sodišču EU. Tako pri arbitraži kot pri teranu je za kar nekaj težav odgovorna evropska komisija, ki je sicer morala biti nepristranski varuh pogodb, a vsaj po slovenskem razmišljanju v obeh primerih ni bila nevtralna.
Čudni postopki so se pojavljali na vseh straneh in evropska komisija ni bila zgled transparentnosti. Skrivala je dokumente in še vedno ni popolnoma jasno, zakaj zadeve niso urejali, kot je običajno v takšnih primerih med pristopnimi pogajanji. Tako je dobila izjemo šele štiri leta po vstopu, ne da bi se Slovenija strinjala s takšnim postopkom.
Čudni postopki so se pojavljali na vseh straneh in evropska komisija ni bila zgled transparentnosti.
Tako je na koncu imela občutek, kot da sta se Hrvaška in evropska komisija v zakulisnih igricah uskladili, kako bosta izpeljali zadevo. Očitno Slovenija niti na diplomatski ravni igre ni vodila dovolj spretno, da bi se izognila uresničevanju tega negativnega scenarija. Tudi politično bobnanje tega, seveda, ni moglo nadomestiti. Kvečjemu obratno.
Slovenija je bila na sodišču v Luxembourgu dobro pripravljena in je prepričljivo odgovarjala na vprašanje. Ali ji bo na koncu uspelo prepričati sodnike, da je evropska komisija ravnala pristransko in kršila pravo EU, ni mogoče napovedovati. Tudi poraz na sodišču sam po sebi ne pomeni, da je teran za Slovenijo izgubljen. Samo ekskluzivne pravice do njega ne bo imela.
