Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Komentarji

TEŠ6 od zunaj

Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj gre po zagotovilih vlade pospešeno naprej, nobenemu delavcu se ni znižala plača, nikogar, razen direktorja Uroša Rotnika, ki bi bil pravzaprav tudi lahko ostal, niso odslovili, sindikat pa kljub temu grozi s stavko.
23. 11. 2010 | 19:58
Ob dogajanju v bližnjem Vegradu se zdi dviganje rok delavcev TEŠ za stavko in za razrešenega direktorja prav neokusno. A so tudi podobnosti, saj so sindikalni voditelji v obeh primerih nenavadno močno povezani z vodstvom podjetij.

Od zunaj je živahno dogajanje okoli direktorja TEŠ, milo rečeno, smešno. Je bil razrešen zakonito ali ne? Mnenja letijo sem in tja, delavci ga zahtevajo nazaj, izkaže se, da je bilo vse po predpisih, a sindikat čaka novo pravno mnenje. Na koncu bi bil še najbolj smiseln referendum pravnikov o tem, ali je bil Rotnik zamenjan pravno pravilno, sicer se kopičenje takšnih in drugačnih mnenj ne bo končalo. Tudi od agencije za upravljanje državnih naložb, ki deluje kakor nekakšna fantomska združba.

O projektu nihče več ne izgublja besed. Kar je, je. Nekaj je kljub temu bržkone jasno, danes takšnega projekta sploh ne bi mogli začeti. Že zato, ker bo treba po evropskih predpisih zelo korenito zmanjševati emisije. Zaradi tega bi lahko tudi TEŠ6 že leta 2030 obstal. Če ne bo, bo pač treba plačevati za zajemanje in shranjevanje emisij. Takšna elektrika pa ne bo več tako poceni. Ampak to je negativistično gledanje. Pozitivno bi bilo, če bi premislili, kako 1,2 ali 1,3 milijarde evrov vložiti v dolgoročno skupno dobro, v dolgoročno znižanje stroškov, čistejši zrak in priložnosti za tehnološki preboj za gospodarsko uspešnost.

Prvi bi lahko stekel obsežen državni program energetske prenove vseh stavb. Uporabili bi zdaj problematične slovenske gradbenike, oživili podjetja, ki proizvajajo izolacijski material, varčna lesena okna, lesene hiše, obloge in vrata. Drugi bi bili vložki v začetek proizvodnje sončnih celic, razvoj vodikovih tehnologij, predpis o tem, da se morajo vse fakultete ukvarjati z razvojem novih uporabnih nizkoogljičnih tehnologij v tesni povezavi z gospodarstvom. Ne bi škodile niti tehnologije za izrabo geotermalne energije in usposobljene ekipe za postavljanje vetrnic. Kdo bo čez 15 let še delal 150 metrov pod zemljo, če pa lahko postavlja vetrnice?

Dva milijona nas je in lahko bi sodelovali. Tako vsaj menijo tujci z zahoda in vzhoda. Pa se raje pričkamo za vsako najmanjšo stvar. Za projekt, ki bo pogoltnil več kot milijardo evrov, pa še toliko bolj. Morda pa komu ni posebej v interesu, da bi bile stvari jasne? Le tako se lahko sebične poteze različnih skupin tudi udejanjijo, zraven pa lahko pade še kakšen evro.

Do konca leta bo sestavljen nov nacionalni energetski program. Prav zanimivo bo videti, ali bo v njem 500 megavatov sončnih elektrarn kot v koalicijski pogodbi te vlade. Najverjetneje ne, v njem bosta TEŠ6 in druga jedrska elektrarna. A vsaj načrtovanje druge bo prišlo v pravem času. Morda bo že postavljen kakšen reaktor tretje generacije in bo jasno, da si Slovenija takšno naložbo težko privošči.

Delavci TEŠ pa bodo še vedno govorili o oranžnem cunamiju in o stavki, s katero bi pljunili v skledo le sebi. Poziv, da je treba poslušati le etablirano slovensko energetsko stroko, bi pomenil, da pri nas ne bi imeli niti ene sončne elektrarne niti vetrnice. Te zadnje sicer učinkovito preprečuje že ministrstvo za okolje. Poglejte Slovenijo malo od zunaj – marsikaj bo bolj jasno.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine