Težava je v ministrstvu

V stalni sestavi Slovenske vojske je ta hip 7169 pripadnikov, pogodbena rezerva šteje 1150 pripadnikov, skupaj je v SV torej 8319 ljudi. Obrambno ministrstvo, ki je vmesni člen med državo in SV in kjer poleg uprave za zaščito in reševanje, obveščevalno-varnostne službe in drugih služb (za protokol, za notranjo revizijo...) delujejo še različni direktorati (za obrambno politiko, obrambne zadeve, logistiko...) in inšpektorati (za obrambo, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami), zaposluje 1161 ljudi.

Kljub finančnim težavam njenega gospodarja – države – je SV v minulem letu (spet) marsikje privarčevala. Na račun znatno manj porabljenega goriva, denimo, bo v prihodnjem letu lahko zavezništvu ponudila isto vsoto denarja, kot ga je letos, pa ji postavk zaradi tega ne bo treba spreminjati! Zavezništvo bo tako dobilo nekaj čez 2,7 milijona evrov in to kljub temu, da se bo obrambni proračun zagotovo še skrčil in končal pod 266 milijoni evrov. Še ne tako dolgo nazaj je bilo v njem 471 milijonov evrov.

Če bi poslušali vojaške sindikaliste, ki se poleg elementarnega poslanstva neredko vtikajo tudi v kadrovske zadeve, bi Slovenska vojska morala razpasti že včeraj. V vojski nič ne »štima«, v vojski ni denarja, z vojsko bo konec. Pa je res tako? Ni. Obrambni proračun je prerešetan tudi v drugih evropskih državah in tega se vodstvo Nata nedvomno zaveda. Ve, da bodo podobno, kot so pred kratkim storile Švedska, Latvija, Litva in Estonija, tudi druge države kmalu prebrodile najhujše in počasi dvignile obrambi (in Natu) odmerjeni BDP.

Poglavitna težava slovenske soldateske zato zagotovo ni pomanjkanje financ, čeprav je zaradi tega razvojno res skoraj že ohromela. Poleg kadra, ki je s pomanjkljivo izobrazbo – nekateri imajo dobre civilne šole, a nimajo vojaških; drugi imajo zgolj vojaško akademijo ali končano višjo stopnjo v JLA ali v Ameriki, a so brez srednje šole – stopil v prevelike poveljniške škornje, je največja težava Slovenske vojske obrambno ministrstvo.

Številni naši vojaki najvišjega ranga opozarjajo, da sodobnega severnoatlantskega ministrstva za obrambo pri nas (še) ni in da ministrstvu vlada sistem zaščite in reševanja, ki bi tam moral biti zgolj gost. Spomnimo se denimo peripetij ob žledu, ko je poveljujoči vojak posodil županu Sežane devet cerad, kar je nekdo iz zaščite že razumel kot kršenje zakona in prekoračitev pooblastil ...

Toda pri tem ne gre zgolj za dolgotrajni vsebinsko-načelni spor med SV in sistemom za zaščito. Kritike si zasluži predvsem zastareli zakon o obrambi oziroma pasivnost ljudi na ministrstvu (pasivnost bivših obrambnih ministrov).

Kot kaže, bomo pri starem zakonu ostali tudi v tem mandatu, zaradi česar bomo Slovenci še naprej plačevali nepotrebne osemkolesnike in servisiranje nepotrebnih minskih izdelkov. In za to niti najmanj ni kriva Slovenska vojska, temveč lobiji, ki že vrsto let vladajo nad obrambnim ministrstvom. Za to pa so krivi dosedanji obrambni ministri.