Referendumsko vprašanje sprašuje, ali ima oseba, ki zaradi bolezni neznosno trpi, to osebno svoboščino, da sprejme odločitev o končanju lastnega življenja.
Dilema, ki je na referendumski mizi, nikakor ni lahka, še manj lahkotna. Celo razprava o tem, kaj pravzaprav je na referendumski mizi, je naporna.
Naporna je tudi zato, ker je na enem koncu zastrupljena s trditvijo, da gre pri referendumu za to, da bi preprečili sistematično zastrupljanje starih, šibkih, onemoglih. Tudi če postavimo trditev o zastrupljanju v oklepaj in se osredotočimo na zmerni del razprav, ne bomo dosegli jasnega soglasja, o čem odločamo.
Tehnično vzeto: odločamo o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko skušamo tehnični opis prevesti v vsebinskega, je na mestu jasno razkritje: povzetek vsebine zakona je lahko le subjektiven. Ker poklici, ki jih opravljamo, v marsičem vplivajo na naš pogled na svet, so razlike v razumevanju referendumske vsebine ...
| Komentarji
Komentarji