Tridesetletna vojna

Bitka za Mosul se končuje, IS bo vojaško poražena, a vojna se bo nadaljevala.

Objavljeno
27. junij 2017 15.08
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Po osmih mesecih spopadov, ki po intenzivnosti, »kinetičnosti« in številu žrtev na vseh straneh spominjajo na drugo svetovno vojno, je samooklicana Islamska država v Mosulu tik pred vojaškim porazom.

Ofenziva iraških vladnih sil, kurdskih pešmerg, šiitskih milic in mednarodne koalicije, ki je večino dela opravila iz zraka, je po hitrem začetnem napredovanju izgubila zagon in potrdila strahove, da je bila slabo načrtovana, usklajena in vodena.

Poveljniki iraških vladnih sil, ki vodijo največjo vojaško operacijo na Bližnjem vzhodu po ameriški invaziji in okupaciji spomladi 2003, so morali svoje načrte večkrat spremeniti. Operacijo osvobajanje drugega največjega iraškega mesta so morali zaradi velikih izgub v elitnih protiterorističnih enotah in razpadu logistične mreže dvakrat za več tednov celo prekiniti. To je številnim poveljnikom IS, tudi kalifu Abu Bakru al Bagdadiju, omogočilo beg iz obleganega mesta, v navzkrižnem ognju in humanitarni katastrofi ujete civiliste pa je obsodilo na podaljšanje neopisljivega trpljenja. Nekaj podobnega - le da z drugimi igralci - se dogaja tudi v sirski Raki, prestolnici zdaj že razpadlega kalifata.

Ob neizogibnem vojaškem porazu skrajne sunitske milice v Mosulu in pred podobno usodo, ki mednarodno zasedbo skrajnežev, dolgoletnih podizvajalcev številnih zunanjih politik ključnih svetovnih držav, čaka v Raki, ne gre pozabiti vzrokov, zaradi katerih je bil njen vzpon sploh mogoč. Botra rojstva IS je bila okupacija Iraka in posledična državljanska vojna, ki je obudila šiitsko-sunitski konflikt, »tridesetletno bližnjevzhodno vojno«, katere odmeve je z učniki bumeranga vse pogosteje mogoče slišati tudi v Evropi.

Ta vojna, ki je v Siriji dokončno postala globalna, se bo nadaljevala z nezmanjšano intenzivnostjo.