Tudi Afrika vabi

Afriko sestavlja 54 držav, na celini pa živi 1,2 milijarde ljudi. Je to prostor, ki bi se ga morala Slovenija bati ali pa naj ga vsaj poskuša gospodarsko »osvojiti«?

Vprašanje je retorično. V gospodarskem smislu je svet že dolgo globalna vas in resnično propulzivna podjetja sklepajo posle povsod, kjer lahko in kjer se jim to izplača. Podjetju Senslo, ki so ga ustanovili štirje Celjani in v Senegalu predeluje arašide, zato ne moremo ravno verjeti, da se je prav te dejavnosti lotilo »naključno«. Pravi podjetniki hodijo po svetu z odprtimi očmi in ušesi, zaznajo poslovne priložnosti in jih izkoristijo, če jim to omogočajo okoliščine.

Prodorne države pa svojim prodornim državljanom in podjetjem pomagajo pri vzpostavljanju spodbudnega poslovnega okolja, doma in v stikih s tujino. Slovenija je tu, se zdi, precej okorna. Če je našo diplomacijo (ne pa podjetij!) presenetilo že to, da je ruski predsednik Vladimir Putin »pietetnemu« obisku pod Vršičem dodal še poslovno noto in s sabo pripeljal tudi ministre za gospodarstvo, potem se ne smemo čuditi, da tudi pri vzpostavljanju (novih) gospodarskih vezi z Afriko ni najbolj jasno, kakšna je dolgoročna strategija Slovenije in kakšne konkretne rezultate pričakujemo v nekem bolj oprijemljivem času.

Na primer, na dnevu Afrike, ki ga je zunanje ministrstvo konec maja pripravilo že petič, so visoki gostje razpravljali o pomembnih razvojnih izzivih v nekaterih afriških državah, prav tako pa o potencialnih poslovnih priložnostih. Menda se je GZS, ki je bila najprej predvidena kot soorganizatorica srečanja, iz sodelovanja umaknila (tudi) zato, ker naj ministrstvo ne bi imelo dovolj posluha za sklepanje konkretnih poslov …

Dilema o tem, ali naj politika sledi interesom gospodarstva ali pa naj bi bile aktivnosti podjetij del izvajanja zunanje politike države, je pravzaprav enaka uganki o kokoši in jajcu. Dobro pa je imeti v mislih, da so bili med predniki kokoši menda tudi tiranozavri. Tisti, ki so izumrli, ker se niso zmogli prilagoditi spremembam.