Minister za finance Andrej Bertoncelj je od vseh resorjev zahteval, naj načrtovano porabo prihodnje leto zmanjšajo za odstotek. Na ministrstvu za delo so pripravili interventni zakon, ki naj bi posegel tudi v varstvene dodatke.
Ti so tema bolj ali manj argumentiranih razprav že najmanj desetletje. Do leta 2011 jih je izplačeval zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter so pripadali vsem z nižjo pokojnino od določene meje. Takrat jih je bilo več kot 47.000. Ker varstveni dodatek ne temelji na vplačanih prispevkih in je po svoji naravi socialni transfer, so ga z reformo socialne zakonodaje leta 2012 preselili iz pokojninske v socialno blagajno.
Z idejo, da naj bo znesek višji, a naj ga dobijo tisti, ki ga res potrebujejo, so spremenili več pravil. Določili so starostno mejo 63 let za ženske in 65 let za moške – skoraj 18.000 prejemnikov tega merila ni izpolnjevalo, zato so pravico avtomatično izgubili, prav tako do njega niso bili več upravičeni tisti, ki so bili v institucionalnem varstvu. Število prejemnikov se je nadalje zmanjšalo, ker so pri odmeri upoštevali vse premoženje prosilca in so s tem nekateri presegli cenzus.
Mnogi, ki bi po vseh merilih lahko dobivali transfer, so se mu odrekli zaradi novega določila o zaznambi na premoženju, kar je pomenilo, da bi po njihovi smrti dediči njihovega premoženja morali državi vračati, kar jim je dala, razen ko bi bili tudi sami v socialni stiski. Prav to, koliko starim ljudem pomenijo nepremičnine in da bodo potomci po njih dedovali, so snovalci zakonodaje precej podcenili. Ženice so pred televizijskimi kamerami razlagale, da raje jedo samo eno žemljo na dan, kot da bi svoje otroke morale prositi za pomoč, ali da jim ne bi zapustile cele hiše.
In tako so pristojni januarja 2017 spet spremenili pravila tako, da ni treba več vračati varstvenega dodatka, če je prejemnikova nepremičnina vredna manj kot 120.000 evrov, ima do 2500 evrov prihrankov in nima dovolj pomoči od odraslih otrok. Od takrat se je število upravičencev skoraj podvojilo, na okoli 20.700 avgusta letos.
Leta 2017 se je politika odločila, da bo najnižja pokojnina za 40 let dela znašala 500 evrov. »Ko se je določala meja, je cenzus za varstveni dodatek znašal okoli 470 evrov. Ocenjeno je bilo, da ni normalno, da mora nekdo, ki je delal 40 let, takrat, ko je v pokoju, zaprositi za varstveni dodatek. Delo je treba ovrednotiti,« je povedal Marijan Papež, direktor ZPIZ.
Maja 2018 pa se je, na pobudo Levice in s podporo SMC, zvišal minimalni dohodek, na katerega je vezan izračun varstvenega dodatka. Danes ta zato znaša 591 evrov, minimalna pokojnina pa 530 evrov. Da je socialni transfer višji od izkupička 40 let vplačanih prispevkov, na ministrstvu vidijo kot anomalijo, zato bi cenzus za dodatek znižali, nasprotniki ukrepa pa trdijo, da bodo prizadeli najranljivejše. V to situacijo so privedle včasih slabo premišljene, včasih pa populistične poteze politike. Rešitve, ki bi jo vsi doživeli kot pravično, pa gotovo ni.
