Tiskane izdaje
V petek bodo gostinski in turistični sindikati ponovili protestno »vajo« in na avtocestnih postajališčih več tisoč turistom delili ne ravno prijazne letake. Na njih piše: »Delam 12 ur na dan za 650 evrov. Oprostite za kisle nasmehe.«
Nič kaj spodbudna promocija slovenskega turizma. Namesto da bi poskušali kako zadržati množico turistov na poti skozi Slovenijo, jih opozoriti na njene lepote in izjemne turistične možnosti, jim bomo ponudili še en razlog več, da bodo pritisnili na plin. Le koga mikajo počitnice v deželi, v kateri očitno vlada izkoriščevalska logika delodajalcev? Kako lahko pričakuješ dobro večerjo od kuharja, ki dela v slabih delovnih razmerah in za drobiž?
Delodajalec, ki svojemu delavcu ne zagotavlja niti minimalne (preživetvene) plače, najverjetneje v celoti ponuja najnižji standard storitve. Zagotovo pretirano varčuje tudi pri surovinah za večerjo, varčuje pri varnosti, sanitarnih in okoljskih standardih, najverjetneje v takšnih kuhinjah delavci slabo počistijo za seboj, veliko pokradejo, natakarji strežejo počasi, morda dolivajo vodo v vino, sobarice površno pospravijo sobe, ne zamenjajo brisač, sob dolgo ne prebelijo ... Kaj pa prijaznost?
Po kolektivnih pogodbah imajo slovenski kvalificirani natakarji in kuharji s strokovno šolo plačo 620 evrov, tisti s 5. stopnjo izobrazbe (srednješolska) 690 evrov (torej ne zaslužijo niti minimalne plače 763 evrov), receptorji z višješolsko 820 evrov in tisti z visokošolsko izobrazbo 920 evrov (bruto, da ne bo pomote!).
V Sloveniji so tudi izjeme, kjer se gostinski delavci ne pritožujejo. V Termah Maribor je zaposlenih 300 delavcev, ki niti ne vedo, kdo je njihov pravi ruski lastnik, a odkar je lastnik on, so zadeve s plačami urejene. Zadovoljni so tudi v podjetju Postojnska jama, v katerem imajo 1727 evrov povprečne plače (ta je v panogi 1097 evrov). Oba primera sta dokaz, da gre tudi drugače. Kako bi Marjan Batagelj lahko zahteval dobro delo od svojih zaposlenih, če bi jih plačal za tretjino manj?
Razmere v turizmu so se precej poslabšale v zadnjih nekaj letih, potem ko so turistična podjetja prevzeli tajkuni. Prav nič jim ni bilo mar za turistično ponudbo. Tajkunsko prakso zdaj nadaljujejo banke, ki jih skrbi samo to, kako bodo vsako leto dobile od izčrpanega turizma vsaj 70 do 100 milijonov evrov anuitet. Bankirje prav malo skrbijo izgube, izkoriščani delavci, zanemarjanje investicij ... Je to načrtno tako?
Na tak način strateško pomembna panoga ne more ostati v konkurenci. Morda pa kdo pripravlja teren za nove lastnike. V Portorožu že vedo, da bodo najpozneje čez leto ali dve lastništvo prevzeli tujci. Čeprav smo imeli veliko povedati čez tuje lastnike, zdajšnje razmere kažejo, da bodo mnogi več kot zadovoljni, ko bodo dobili tuje lastnike. Turistično poslovanje z zaposlenimi, ki si ne morejo privoščiti dostojnega življenja, ni več smiselno. Ampak enako velja tudi za državo. Zdaj sploh ne gre več samo za posamezno podjetje in niti za posamezno panogo.
