Ugled in čas
Cena in vozni red Adrie Airways.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Regionalni letalski prevoznik Adria Airways je bil še pred kratkim znan po izgubah in visokih cenah. Ter po zanesljivosti in točnosti. Po prihodu novega nemškega lastnika se je poslovno leto 2016 – po računovodski telovadbi s prodajo blagovne znamke lastniku – končalo s črnimi številkami, leto 2017 je Adria končala – zaradi dražjega goriva in hitro končanih poslov v Estoniji in na Poljskem – s petimi milijoni evrov izgube.
Pred spremembo lastništva je Adria poslovanje racionalizirala z zmanjševanjem števila letov z Letališča Jožeta Pučnika. Prvo poprivatizacijsko poslovodstvo je združevalo lete in potnike preusmerjalo k partnerjem v Star Allianci, predvsem pa k nemški Lufthansi in njenim hčeram v Avstriji, Švici in Belgiji. Sedanje poslovodstvo je skoraj podvojilo (tako ali drugače najeto) floto in povečalo tako število letov kot potnikov.
Toda že vse letošnje poletje poročajo letalski potniki o odpovedanih letih, o nenapovedanih vmesnih postankih in predvsem o vse večjih zamudah. V četrtek popoldne, ko so ostali prevozniki z Brnika vzletali pred napovedanim časom, so vsa Adrijina letala zamujala, večerni let v Varšavo kar tri ure in pol. In to zamudo so morali prišteti k svoji nesrečneži, ki so v Ljubljano iz Skopja nenačrtovano leteli z Lotom prek poljske prestolnice, saj direktnega Adrijinega letala ni bilo.
V Adrijini floti je menda 21 letal – poleg že prej najetih (lizing) bombardierjev in airbusov še saabi, ki so prišli po stečaju švicarskega prevoznika, ki so ga Adrijini lastniki kupili nekaj mesecev prej. V iskanju primernih poslovnih rezultatov Adria svoja letala skupaj s posadkami posoja drugim letalskim prevoznikom, hkrati pa sama menda leti z letali drugih prevoznikov. Kar poleg cene odvrne marsikaterega potnika.
Pred spremembo lastništva je Adria poslovanje racionalizirala z zmanjševanjem števila letov z Letališča Jožeta Pučnika. Prvo poprivatizacijsko poslovodstvo je združevalo lete in potnike preusmerjalo k partnerjem v Star Allianci, predvsem pa k nemški Lufthansi in njenim hčeram v Avstriji, Švici in Belgiji. Sedanje poslovodstvo je skoraj podvojilo (tako ali drugače najeto) floto in povečalo tako število letov kot potnikov.
Poleg cene in voznega reda lahko potnike odvrnejo tudi letala drugih prevoznikov.
Toda že vse letošnje poletje poročajo letalski potniki o odpovedanih letih, o nenapovedanih vmesnih postankih in predvsem o vse večjih zamudah. V četrtek popoldne, ko so ostali prevozniki z Brnika vzletali pred napovedanim časom, so vsa Adrijina letala zamujala, večerni let v Varšavo kar tri ure in pol. In to zamudo so morali prišteti k svoji nesrečneži, ki so v Ljubljano iz Skopja nenačrtovano leteli z Lotom prek poljske prestolnice, saj direktnega Adrijinega letala ni bilo.
V Adrijini floti je menda 21 letal – poleg že prej najetih (lizing) bombardierjev in airbusov še saabi, ki so prišli po stečaju švicarskega prevoznika, ki so ga Adrijini lastniki kupili nekaj mesecev prej. V iskanju primernih poslovnih rezultatov Adria svoja letala skupaj s posadkami posoja drugim letalskim prevoznikom, hkrati pa sama menda leti z letali drugih prevoznikov. Kar poleg cene odvrne marsikaterega potnika.
