Univerza: metuzalemi naj grejo v pokoj

Déjà vu: že pred osemnajstimi leti je ustavno sodišče presojalo o prisilnem upokojevanju na univerzah.

Objavljeno
17. junij 2012 18.42
Posodobljeno
17. junij 2012 21.00
Jasna Kontler Salamon, znanost
Jasna Kontler Salamon, znanost
»Upokojilo naj bi se sto univerzitetnih profesorjev«, »Spor o upokojitvi profesorjev«, »Starostna ali ideološka čistka univerz«... Trije izmed naslovov Delovih člankov. Ste pomislili, da so ti odziv na aktualno prisilno upokojevanje, ki bo – zaradi vsemogočnega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) – čez poldrugi mesec pretilo tudi zaposlenim na univerzah?

Pomota! Omenjeni naslovi so iz Delove dokumentacije, stari več kot 18 let: besedila so bila objavljena v prvih dveh mesecih leta 1994. V začetku tistega leta je namreč začel veljati prvi zakon o visokem šolstvu, ki je v 60. členu določil, da sme redni univerzitetni profesor poučevati samo do 65. leta – ne glede na to, ali je do tedaj dopolnil polno delovno dobo ali ne.

Podporniki tega člena so ga utemeljevali z dejstvom, da bo za odlične profesorje tudi po upokojitvi dovolj dela, rešili pa da bi se nekoristnih »metuzalemov«. Tako so sklenili poslanci državnega zbora kljub soglasnemu nasprotovanju matičnega parlamentarnega odbora, državnega sveta, vodstev takratnih dveh univerz in celo ministrstva za šolstvo in šport. Omenjeni člen so nekateri takrat imenovali tudi »partizanski amandma«, saj naj bi z univerz odplaknil zadnje ideološko obremenjene profesorje – velja omeniti, da so takrat pripravljali tudi zakon, ki bi tudi starost ustavnih sodnikov omejil na 65 let. Morda je prav to zaleglo, da se je omenjeno sodišče v ustavni presoji omenjenega člena – pobudo je dal takratni rektor ljubljanske univerze akad. prof. dr. Miha Tišler – izreklo zoper njega.

To se je zgodilo v času liberalne Drnovškove vlade, zdaj pa se zgodba ponavlja v drugem političnem in ekonomskem okvirju. Univerza je le delček zgodbe, razlogi so menda strogo varčevalni in prav nič ideološki, čeprav bi verjetno odhod nekaterih »starčkov« razveselil del politike. In znova bo arbiter ustavno sodišče, ki pa mu tokrat ne preti več starostna omejitev – ti sodniki in vsi drugi funkcionarji so lahko aktivni tudi pri več kot devetdesetih.

Prav tako ni nobenih ovir za delo »metuzalemov« na zasebnih visokošolskih in raziskovalnih institucijah. Le javne univerze in drugi akademski javni zavodi morajo na tak način zmanjšati število zaposlitev. Imajo tudi možnost, da tiste, ki jih ne morejo pogrešati, zadržijo še naprej. A vendar... Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislav Pejovnik, ki je tokrat dal varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik pobudo za ustavno presojo prisilnega upokojevanja, jo je utemeljil z ustavno zagotovljeno avtonomijo univerze.

Ironija je, da so imeli zaposleni na univerzi v minulih nekaj letih kar nekaj priložnosti, da bi se znebili statusa javnih uslužbencev, a so jih od tega odvračali predvsem sindikati, češ da jim ta status varuje zaposlitve in stabilne plače... Lep dokaz, da je akademska drža na koncu vedno vredna več od oportunizma.