Uredite že to podjetje

Vse razprave o kroničnih težavah Slovenske vojske zelo hitro zanese k vprašanju: »Ali sploh potrebujemo svojo vojsko?« Razumen odgovor na to vprašanje bi bil, da država vojsko potrebuje, ne potrebuje pa kronično bolne organizacije, ki je za delovanje v miru še nekako sposobna, za delovanje v kriznih razmerah pa ne.

Prav je, da se o težavah vojske pogovarjamo na vseh ravneh, še posebno prav je, da o tem razpravlja politika. Naravnost žalostno pa je opazovati brezsramno posiljevanje vojske v politične namene, ki smo mu priča zadnje tedne. Vojaki delajo v težkih razmerah za slabo plačilo, škornji jim razpadajo, puške so zanič, ustreznih vozil nikoli ni dovolj.

Vse to in še več lahko reši več denarja, skupaj z vojaškimi sindikati vpije del slovenske politike. Med glasno izrečenimi zamislimi je bila tudi tista o 30-odstotnem zvišanju plač. Tudi, če se plače vojakom zvišajo za skoraj tretjino, to ne bo odpravilo strukturnih težav vojske.

Če se slovenski politiki, ki pred volitvami tako radi iščejo rešitve za Slovensko vojsko, v čem strinjajo, je to, da ima vojska hude težave z iskanjem novih kadrov. Tudi če plače zvišamo za tretjino, poklic vojaka med mladimi ne bo nič bolj zanimiv.

Koga mika delati v ustanovi brez ugleda? Koga mika delati v ustanovi, ki ne ve, kaj bi z ljudmi po 45. letu starosti? Koga mika delati v podjetju, kjer na vsaka dva in pol zaposlena pride en menedžer?

Morda bi namesto o tem, kako vojski dati več denarja, lahko začeli razpravo o tem, kako denar za vojsko čim bolj racionalno porabiti. Naravnost bogokletno se sliši v javnem sektorju – iz njega bi vojska tako ali tako rada zbežala – uporabiti prijeme iz gospodarstva. Obdobni načrti z jasno določenimi cilji delovanja bi bili velik korak v to smer. Če vojska nima načrta, kako ve, kje je in kam gre?