Tiskane izdaje
»Smer je jasna, takšna globalna enotnost pri podnebnih spremembah je bila nekoč nepojmljiva, zdaj pa jo je nemogoče ustaviti, tudi brez ZDA, če bo treba,« so se glasili vzneseni poudarki malo več kot dvotedenskega dela podnebnih pogajalcev v Marakešu. Pred letom se je v Parizu 200 držav dogovorilo, da je treba segrevanje planeta omejiti na precej manj kot dve stopinji Celzija, ta sporazum pa je začel veljati le nekaj dni pred že 22. podnebno konferenco v Maroku, ko ga je podpisalo več kot 55 odstotkov držav z več kot 55 odstotki emisij.
Glavna naloga Marakeša je bila določiti poti za uresničevanje pariškega sporazuma. Uspeh je dogovor, da morajo biti vsa tehnična pravila za izvajanje tega sporazuma dokončana že leta 2018. Pariški sporazum bo namreč začel veljati leta 2020. O postavljanju Afrike v ospredje ali dogovoru o obsežnejši pomoči državam v razvoju ni veliko poročil.
Mogoče za kaj več niti ni bilo časa, um pogajalcev je precej zaposlovala zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA. Trump je že napovedal, da bo odpovedal vse podnebne dogovore, poleg tega prihaja kup poročil o njegovih vložkih v naftne in plinske družbe in imenovanjih »ustreznih« ljudi na ključne položaje, predvidoma tudi na čelo ameriške agencije za okolje, ki je toplogredne pline razglasila za škodljive, to pa je Baracku Obami omogočilo podpis podnebnega sporazuma.
Kitajsko onesnaženje. Foto Reuters
Toda to, da se ZDA izmikajo, prvič ne povzroča hude zaskrbljenosti. Prej je Kitajska svoje ukrepanje vedno pogojevala z ukrepanjem ZDA, zdaj pa je v boju proti podnebnim spremembam našla tako gospodarski kot politični interes, prevzela je vodilne deleže v proizvodnji sončnih elektrarn, vetrnic in drugega, ljudje pa bodo tudi veseli, če jim bodo vrnili čisti zrak.
Slovenski parlamentarci so podnebni sporazum ratificirali pred tednom dni. Ni povsem jasno, kako si poslanci predstavljajo prihodnost. Analize kažejo, da se bo treba premogu odpovedati že do leta 2030. Ta delovna mesta in to elektriko in toploto bo treba nadomestiti drugje, najbolje razpršeno, kot so razpršena naselja v državi.
Premika pa se na drugih področjih. Turistični delavci so po vseh letih poudarjanja lepot in nekaterih uspehov države ugotovili, da je zelena zelo dobra barva tudi za turistično ponudbo visoke kakovosti. Pomagajo tudi nazivi, kot sta zelena prestolnica in zelena destinacija. Vse to je boj proti podnebnim spremembam. Pomembni so ljudje in njihove vrednote, to začuti vsak obiskovalec države. Boj proti podnebnim spremembam je prizadevanje za svobodo, za enake pravice, za demokracijo, za sodelovanje, za varnost jutri in v prihodnosti, za kakovostnejše življenje te in prihodnjih generacij, za mir. Zato je nekakšen anahronizem, da vlada omejuje kolesarjenje z uvajanjem čelad. S tem se varnost kolesarjev ne bo povečala, varnost se poveča le, če omejimo promet avtomobilov in uredimo boljše kolesarske steze.
