V brlog ruskega medveda

Žepi Rusov so bili leta 1998 v finančni krizi prazni. Kljub temu številni slovenski izvozniki – denimo Krka in Helios – Rusiji niso obrnili hrbta, čeprav za zdravila, premaze in drugo blago niso bili plačani. Dobili pa so nekaj več: pri ruskih partnerjih so si utrdili sloves zaupanja vrednega podjetja, s čimer so si odprli vrata največje države sveta. No, pa tudi rublji so bili z zamudo nakazani na račune slovenskih podjetij.

Izkušnja s konca prejšnjega tisočletja je zdaj, ko Rusijo tepejo nizke cene energentov in ji zato grozi recesija ter se spopada z močnim padcem rublja, lahko vodilo za slovenske izvoznike, sol na rane podjetij pa posipajo gospodarske sankcije zaradi ukrajinske krize. Podjetniško osvajanje Ruske federacije je namreč lažje kot prodor na druge trge – sicer omajanih – držav Briks, torej Brazilije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. Krka, na primer, v Rusiji posluje že več kot pol stoletja, vezi veliko let utrjujejo tudi druga slovenska podjetja. Izkušenj in znanja o poslovanju v Rusiji je torej veliko, prednosti so tudi geografska, zgodovinska in kulturna bližina.

Pri tem je treba pogledati tudi čez ruske meje, predvsem v centralno Azijo, denimo v Kazahstan, Azerbajdžan in Turkmenistan. Priložnosti za izvoz slovenskih izdelkov je veliko, prav tako denarja, ki ga imajo te države. Prihod na trge nekdanje Sovjetske zveze je preprostejši kot iskanje poslovnih priložnosti, denimo, v podsaharski Afriki in Južni Ameriki. Slovenska podjetja tudi v centralnoazijskih državah niso neznana, prednost je lahko tudi blagovna znamka »nekdanja jugoslovanska republika«. Zato naj te države na zemljevid svojih diplomatskih predstavništev uvrsti tudi slovensko zunanje ministrstvo.