V čevljih nekoga drugega

Ob pomanjkanju finančnih virov, kakršno pesti slovensko znanost že več let, empatija hitro odstopi mesto surovemu »preživetvenemu« načelu »mi ali oni«.

Objavljeno
30. januar 2020 06.00
Posodobljeno
30. januar 2020 06.00
Čeprav smo ponekod naredili pomembne korake naprej, je žal videti, da nekateri deli akademske skupnosti še vedno niso dovolj senzibilizirani za odnos do žensk kot enakovrednih sodelavk. FOTO: Leon Vidic/Delo
Pred kratkim sem na družbenem omrežju prebrala misel, da bi se morali večkrat postaviti v čevlje nekoga drugega, v prenesenem in dobesednem pomenu. Da imamo pogosto premalo empatije, se strinjam, ob drugem delu misli pa sem se nasmehnila (ne vem, do kakšnih uvidov naj bi prišla, če bi, na primer, noge stlačila v čevlje desetletnika).Naše razumevanje situacije je zelo odvisno od tega, s katere točke jo opazujemo. Dogajanje v prometu vidimo drugače, če smo v vlogi pešca, kolesarja ali avtomobilista. Poznamo rek, da sit lačnemu ne verjame. In tudi fizika pravi, da niti prostor niti čas nista absolutna, ampak sta odvisna od ...