V (praznem) teku
Filmarji čakajo, da vlada potrdi projekte, ki so že zdavnaj končani in že žanjejo mednarodne uspehe.
Odpri galerijo
Namesto, da bi ob prejetih nagradah filme slavili, jim država blokira sredstva. (Na fotografiji prizor iz filma Oaza. FOTO: Arhiv Beneškega filmskega festivala
V Benetkah so ta konec tedna najboljšim filmom podelili krilate leve. Skoraj dvajset let je od tega, ko je leva prihodnosti dobil Jan Cvitkovič za film Kruh in mleko, in sedem let je mimo, kar sta v sekciji Teden kritike slavila Rok Biček z Razrednim sovražnikom in slovenska koprodukcija Zoran, moj nečak idiot.
Pravkar končana 77. Mostra nam je spet dala razlog za praznovanje. Nagrado Europa Cinemas Label je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza v režiji Ivana Ikića, v kateri igra naša Maruša Majer. A slovenska produkcijska hiša Tramal Films, kot kopica drugih, še vedno čaka na denar, ki bi ji ga moral Slovenski filmski center nakazati po pogodbi. Čeprav so bili zahtevki za izplačila na ministrstvo za kulturo oddani pravočasno, se je najprej zavleklo pri potrjevanju investicijskega načrta, ki ga je ministrstvo za finance vztrajno vračalo v dopolnitve. Zdaj zadeva čaka od maja, da jo uvrstijo na dnevni red ene od vladnih sej in potrdijo projekte, ki so že zdavnaj končani in očitno tudi že žanjejo mednarodne uspehe.
Kje natančno se je zataknilo pri sicer utečenih postopkih potrjevanja filmskega programa, je težko ugotoviti, saj vsa pristojna ministrstva zatrjujejo, da delo poteka normalno. Vendar to, da sredi septembra v proračunu stoji več kot 80 odstotkov nepočrpanih sredstev, ni normalno. Kot ni normalno, da filmski ustvarjalci za delo, ki so ga opravili že lani, še vedno niso dobili plačila.
Že res, da nas je vmes presenetil novi koronavirus, a to na že podpisane pogodbene obveznosti države do filmarjev ne bi smelo vplivati. Glede na to, da na zadnji nujni seji odbora za kulturo pred dnevi niso sprejeli predloga amandmaja, ki bi področje medijev in avdiovizualne kulture ubranil pred polmilijonskim rezom po rebalansu proračuna, si filmarji lahko poslansko obljubo izpred dveh let zataknejo za klobuk. Takrat so se parlamentarci namreč v en glas zaobljubili, da bodo filmski proračun postopno zviševali do leta 2022, ko naj bi dosegel magično številko 11 milijonov evrov.
Kaj ta rez pomeni za slovenski film, še ni jasno. »Postopki so v teku,« odgovarja ministrstvo. A vse bolj se zdi, da so v leru, in tako nismo več daleč, ko bodo filmski avtorji resnično ob kruh (in mleko).
Pravkar končana 77. Mostra nam je spet dala razlog za praznovanje. Nagrado Europa Cinemas Label je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza v režiji Ivana Ikića, v kateri igra naša Maruša Majer. A slovenska produkcijska hiša Tramal Films, kot kopica drugih, še vedno čaka na denar, ki bi ji ga moral Slovenski filmski center nakazati po pogodbi. Čeprav so bili zahtevki za izplačila na ministrstvo za kulturo oddani pravočasno, se je najprej zavleklo pri potrjevanju investicijskega načrta, ki ga je ministrstvo za finance vztrajno vračalo v dopolnitve. Zdaj zadeva čaka od maja, da jo uvrstijo na dnevni red ene od vladnih sej in potrdijo projekte, ki so že zdavnaj končani in očitno tudi že žanjejo mednarodne uspehe.
Kje natančno se je zataknilo pri sicer utečenih postopkih potrjevanja filmskega programa, je težko ugotoviti, saj vsa pristojna ministrstva zatrjujejo, da delo poteka normalno. Vendar to, da sredi septembra v proračunu stoji več kot 80 odstotkov nepočrpanih sredstev, ni normalno. Kot ni normalno, da filmski ustvarjalci za delo, ki so ga opravili že lani, še vedno niso dobili plačila.
Že res, da nas je vmes presenetil novi koronavirus, a to na že podpisane pogodbene obveznosti države do filmarjev ne bi smelo vplivati. Glede na to, da na zadnji nujni seji odbora za kulturo pred dnevi niso sprejeli predloga amandmaja, ki bi področje medijev in avdiovizualne kulture ubranil pred polmilijonskim rezom po rebalansu proračuna, si filmarji lahko poslansko obljubo izpred dveh let zataknejo za klobuk. Takrat so se parlamentarci namreč v en glas zaobljubili, da bodo filmski proračun postopno zviševali do leta 2022, ko naj bi dosegel magično številko 11 milijonov evrov.
Kaj ta rez pomeni za slovenski film, še ni jasno. »Postopki so v teku,« odgovarja ministrstvo. A vse bolj se zdi, da so v leru, in tako nismo več daleč, ko bodo filmski avtorji resnično ob kruh (in mleko).
