V primežu tujih sil

General Rumen Radev je najverjetneje zmagal na bolgarskih predsedniških volitvah zaradi enakega vzroka, ki je pripeljal na oblast Bojka Borisova. Bolgarija še vedno velja za najbolj koruptno državo v Evropski uniji, spore pa že več let povzročajo reforme v javnem sektorju in množična privatizacija. Borisova so prvič s premierskega stolčka odnesli množične demonstracije in neredi v Sofiji zaradi zvišanja cen elektrike in varčevalne politike. Boj z organiziranim kriminalom in vztrajanje pri strogi finančni disciplini nista zadostovala za ohranitev oblasti, ker je zanemaril socialne potrebe državljanov in ker ni zajezil razbohotenega nepotizma in korupcije ter odpravil monopole.

Njegovega naslednika Plamena Orešarskega je Bruselj prisilil, da je Bolgarija ustavila vsa dela v zvezi s plinovodom Južni tok. Evropska komisija je trdila, da projekt ruskega energetskega velikana Gazprom ni skladen s predpisi EU. Bruslju je iz ozadja glasno prišepetaval na uho Washington. Sledile so številne nezaupnice, ki jih je levosredinska vlada uspešno prestala. Politična elita, ki je prevzela oblast, si je kupila začasni socialni mir s stabilizacijskim paketom ukrepov, ki naj bi omilil najhujšo revščino. Če je oblast pravilno domnevala, da je večina državljanov vajena čakati noč in dan v vrstah za kruh in mleko, ni računala na mlade izobražence, ki jim je dokončno prekipelo. Politikom so očitali, da zgolj sledijo interesom bogatih oligarhov, delujejo nepregledno in so skorumpirani. Po večtedenskih protestih je vlada Orešarskega odstopila, na oblast pa so se znova povzpeli konservativci z Borisovom na čelu.

Bolgarska vlada je namesto investicije v plinovod Južni tok, ki jo je ustavil Vladimir Putin, predlagala nadomestni načrt. Borisov ga je utemeljil s trditvijo, da je nadomestna rešitev nove desnosredinske vlade povsem skladna s tretjim energetskim svežnjem EU. Ruski predsednik se za načrt ni ogrel. Sofija si prizadeva tudi za ponovno vzpostavitev projekta Južni tok, za kar so možnosti minimalne. Kljub zmagi Radeva, ki je v nasprotju s prozahodno vlado Borisova bolj naklonjen Rusiji. Putinova izjava, da bodo s skupnimi močmi dali nov zagon dvostranskemu političnemu dialogu in poglobili sodelovanje, kar bo v interesu prebivalcev obeh držav, še ne pomeni oživitve propadlih projektov.

Socialisti so za kandidata izbrali vojaka, pilota in ameriškega študenta, naklonjenega Moskvi. Recept je bil všeč večini volivcev. Čeprav gre za populističnega voditelja, je dovolj pragmatičen, da se ne bo odrekel finančnim injekcijam iz Bruslja. Rumen Radev zagovarja blažji ton v odnosih z Rusijo, ker najrevnejša članica evropske skupnosti narodov krvavo potrebuje tudi vzhodni kapital. Bolgarija ostaja v primežu tujih sil. Izbor Radeva bo prinesel resno politično krizo v državi. Če bo Bruselj po odstopu Borisova prepustil Sofijo samo sebi, ga bo še bolela glava. Radev bi lahko obrnil bolgarsko letalo proti Moskvi.