Več porabe, več težav

Sedanja poraba uničuje okolje, zdravje ljudi in možnosti za mir na svetu.

Objavljeno
15. avgust 2016 18.24
tre-Gorenje Surovina
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Vidi se že od daleč in od zgoraj. V trgovskih središčih, ki jih je Slovenija polna, se pozimi svetijo breskve iz Čila, vse leto pa oblačila iz Bangladeša, ne glede kako znamenite znamke nosijo, in plastični izdelki iz Kitajske. Iz drugih držav dobivamo železo, premog, vso nafto in ves plin, pa še kup drugih bolj ali manj redkih materialov.

Evropa ni najbolj potratna pri rabi materialov za razkošen življenjski slog, malo potratnejša je namreč Severna Amerika. Promet ogromnih ladij s tisoči zabojnikov vsako leto malce naraste. V zadnjih letih se razmišljanje spreminja, države v razvoju zahtevajo podobno možnost takega življenjskega sloga, to pa pomeni, da se lahko povpraševanje po veliko materialih zelo poveča. Cene ob tem niso več dolgoročne, postajajo nihajoče in v povprečju višje. Dobički družb, ki imajo v lasti le prestižne znamke, računovodstvo in trženje, proizvodnjo pa najemajo v državah s kar se da poceni delovno silo, se krčijo. Zmanjkuje tudi držav s kolikor toliko urejeno infrastrukturo in poceni delavci. Povrhu je globalizacija prinesla slike našega razkošja v vse kotičke sveta. Če ne bodo česa podobnega dobili doma, bodo milijoni pač prišli sem.

Za Evropo in z njo Slovenijo je tako rešitev le ena, tovorne ladje surovin bi morali zamenjati vagoni surovin z odlagališč odpadkov. Surovine že znamo zbirati, na Kitajsko še vedno potujejo ladje, polne odpadne plastike, nazaj pa prihajajo ceneni plastični izdelki. Naučiti pa se bo treba te odpadne surovine inovativno znova uporabiti. V toni telefonov je več zlata kot v toni rudnine iz povprečnega rudnika zlata, večkrat slišimo.

Spoznati je treba tudi, da kakovostna oblačila in obutev upravičeno stanejo več in da tri zelo poceni majice niso ugoden nakup, če se bistveno spremenijo po enem pranju. Tako bi priložnost dobila tudi lokalna tekstilna proizvodnja, ne sicer iz bombaža, ker pri nas (še) ne raste, zato pa iz volne, konoplje in lanu, mogoče z dodatkom ustrezno predelane odpadne plastike.

Lokalno pridelana hrana mora dobiti domovinsko pravico v vseh šolah in vrtcih, brez izjeme. Sveže pripravljena zdrava hrana je naložba v zdravje naroda, kajne? Otrokom bodo počasi in neizogibno sledili tudi starši, povpraševanje po lokalni hrani se bo povečalo, pridelovalci pa bodo lahko udobno preživeli s svojimi prihodki. Delovnih mest bo več, voženj z avtomobili z vasi na delo v mesto pa manj. Ostane še uvoz fosilnih goriv. Prva rešitev je energetska prenova vseh stavb in korenito zmanjšanje porabe. Druga je učinkovit javni promet v kombinaciji s kolesi in hojo.

Sedanja poraba uničuje okolje, zdravje ljudi in tudi možnosti za preživetje človeštva. Ekstremni dobički posameznikov so brez izjemne inovativnosti mogoči le ob nikakršnih pravicah celih množic ljudi in narave, v kar je že samodejno vgrajen konflikt. Že ob sedanjih vojnah je nekje v podzavesti vedno vprašanje, ali gre za nafto, vodo, redke kovine ali nadzor nad finančnim sistemom. Letošnji proračun Zemlje smo sicer izčrpali že 8. avgusta, dober mesec prej kot leta 2000.