Večni plen
Istrabenz tudi v svojih zadnjih izdihljajih ostaja večni plen različnih interesov, ki so ga potopili.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Lastniki Istrabenza na današnji skupščini niso podprli načrtov slabe banke, da bi s prevzemom zadnjih ostankov premoženja koprskega holdinga kot edina upnica zaprla svoje terjatve do te družbe in jo poslala v likvidacijo. Da tak načrt ne bo le formalnost, je postalo jasno že prejšnji teden, ko se je začelo lastniško premetavanje deležev – Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na eni strani in srbskega poslovneža Miodraga Kostića na drugi. V zadnjem hipu se je v zgodbo s prevzemno namero vmešal še Intus Invest Hermana Rigelnika. Istrabenz, nekoč ena pomembnejših družb v državi, tako tudi v svojih zadnjih izdihljajih ostaja večni plen različnih interesov, ki so tudi privedli do njenega potopa.
Ljubljansko nepremičninsko družbo, ki je pred kratkim postala lastnica Istrabenza, zanimajo zemljišča, ki so ostala v lasti koprskega holdinga. Po drugi strani Kostić očitno še ni dvignil rok od Istrabenzovih portoroških hotelov oziroma hoče državi pri tem vsaj ponagajati. Gotovo ni pozabil, da mu je vlada z dekretom o ustavitvi postopka prodaje Istrabenza Turizma v ciljni ravnini onemogočila nakup teh hotelov. Stečaj, v katerem bi se po propadu predloga o likvidaciji lahko znašel Istrabenz, bi namreč omogočil morebitno spodbijanje poslov družbe v zadnjem letu, v katere se je odkrito vmešavala tudi država.
Da hoteli ostajajo predmet poželenja dokazuje tudi dogajanje okoli državnega turističnega holdinga, v katerem naj bi pristali tudi Istrabenzovi hoteli. Čeprav je Slovenski državni holding načrt konsolidacije in prestrukturiranja turističnih družb pripravil že julija, ga vlada še ni obravnavala. Kot je znano, zato ker je njihovo upravljanje zadišalo tudi slabi banki, in o tem očitno še poteka koalicijsko merjenje moči. Smešno je, da različni tabori drug o drugem izražajo enake pomisleke in očitke.
Tega si ni mogoče razlagati drugače, kot da bi vsi hoteli nadzirati milijonske denarne in naložbene tokove teh družb, kjer bo veliko prostora za prijateljske posle. Hkrati pa je to dodatno opozorilo, da utegne tak turistični mastodont predstavljati nevarno koncentracijo moči in turističnih zmogljivosti.
Ljubljansko nepremičninsko družbo, ki je pred kratkim postala lastnica Istrabenza, zanimajo zemljišča, ki so ostala v lasti koprskega holdinga. Po drugi strani Kostić očitno še ni dvignil rok od Istrabenzovih portoroških hotelov oziroma hoče državi pri tem vsaj ponagajati. Gotovo ni pozabil, da mu je vlada z dekretom o ustavitvi postopka prodaje Istrabenza Turizma v ciljni ravnini onemogočila nakup teh hotelov. Stečaj, v katerem bi se po propadu predloga o likvidaciji lahko znašel Istrabenz, bi namreč omogočil morebitno spodbijanje poslov družbe v zadnjem letu, v katere se je odkrito vmešavala tudi država.
Da hoteli ostajajo predmet poželenja dokazuje tudi dogajanje okoli državnega turističnega holdinga, v katerem naj bi pristali tudi Istrabenzovi hoteli. Čeprav je Slovenski državni holding načrt konsolidacije in prestrukturiranja turističnih družb pripravil že julija, ga vlada še ni obravnavala. Kot je znano, zato ker je njihovo upravljanje zadišalo tudi slabi banki, in o tem očitno še poteka koalicijsko merjenje moči. Smešno je, da različni tabori drug o drugem izražajo enake pomisleke in očitke.
Tega si ni mogoče razlagati drugače, kot da bi vsi hoteli nadzirati milijonske denarne in naložbene tokove teh družb, kjer bo veliko prostora za prijateljske posle. Hkrati pa je to dodatno opozorilo, da utegne tak turistični mastodont predstavljati nevarno koncentracijo moči in turističnih zmogljivosti.
