Vloge za odraslost

Kljub znižanju deleža revnih še vedno več kot 46.000 mlajših od 18 let živi pod mejo tveganja revščine.

Objavljeno
20. november 2017 18.57
hočevar Kros ljubljanskih osnovnih šol
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom Unicef je spodbudil številne države, da so sodelovale v globalni akciji, v katero so najmlajši člani družbe ob svojem svetovnem dnevu, 20. novembru, prevzeli najpomembnejše vloge v politiki na državni in lokalni ravni, v gospodarstvu, športu, kulturi in drugih sferah. Smisel te simbolične igre vlog je po eni strani spodbujanje participacije, tudi zato, da izkoristijo svoj potencial, po drugi pa je to čas, ko se glas otrok bolj sliši. Glas za njihove pravice in za vse tisto, kar se zdi pomembno njim.

Danes smo slišali veliko visokoletečih besed, tako o tem, kako si država prizadeva za blaginjo in brezskrbno otroštvo, kot o nalogi, da se najmlajšim zagotavlja varno in spodbudno okolje. Mednarodne organizacije Slovenijo v svojih raziskavah praviloma uvrščajo visoko, ko gre za kazalnike, povezane z dobrobitjo otrok – pri Save the Children so objavili, da je Slovenija po kakovosti življenja otrok celo na prvem mestu med 172 državami na svetu. Eno leto plačanega porodniškega dopusta, očetovski dopust, mreža javnih vrtcev, ki naj bi se plačevali po solidarnostnem sistemu, univerzalen dostop do osnovnega izobraževanja in zdravstvenih storitev so reči, ki dajejo Sloveniji v mednarodnih primerjavah pozitivne točke.

Nikakor pa ni vse rožnato. Organizacije, ki zagovarjajo koristi otrok, ob tem opozarjajo, da kljub znižanju deleža revnih še vedno več kot 46.000 mlajših od 18 let živi pod mejo tveganja revščine. Čeprav govorimo o gospodarski rasti, je še vedno slišati srce parajoče zgodbe šolarjev o tem, kako jim humanitarne organizacije in darežljivi ljudje pomagajo, da niso lačni in lahko vsaj malo sodelujejo v družbi tako kot njihovi vrstniki. Država je resda sprejela otrokocentrično spisan družinski zakonik in prepoved telesnega kaznovanja v zakonu o preprečevanju nasilja v družini, v praksi pa se za tiste nesrečnike, ki se znajdejo v sistemu, ni kaj dosti izboljšalo. Sodni postopki, ki naj bi bili načeloma naravnani za varovanje koristi otrok, se še vedno vlečejo po več let.

Da je vsak otrok predvsem otrok, pa poskuša opomniti več kot 40 organizacij, ki ministrstvo za notranje zadeve pozivajo, naj migranstkim otrokom ne omejujejo več gibanja, ne glede na to, ali so v Slovenijo prišli sami ali z družino in ali so tukaj zaprosili za azil ali ne. Pozivajo k vzpostavitvi prijazne namestitve, ki bo zagotavljala uresničevanje največje otrokove koristi.

Marsikateri od teh otrok se je rodil nekje, kjer bi bila njegova prihodnost vse prej kot svetla. Unicef opozarja, da se je v zadnjih dveh desetletjih za 180 milijonov otrok v 37 državah povečala možnost, da bodo živeli v ekstremni revščini, da ne bodo mogli obiskovati šole ali da bodo umrli zaradi nasilja. Vsakemu 12. otroku na svetu gre slabše kot njegovim staršem, poglavitni vzrok za to pa so vojni konflikti in slabo vladanje.

Ti žalostni podatki probleme prvega sveta zagotovo postavijo v nekoliko drugačno perspektivo.