Voda je razvoj

Bistveno več rešitev za odpadno vodo bi lahko razumeli kot naložbo, ne le kot strošek.

Objavljeno
21. marec 2017 19.40
Slovenija, Ljubljana, 02.11.2010. Borut TAVCAR, novinar casnika Delo. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Voda je temelj skoraj vsega živega, različno uporabna v vseh agregatnih stanjih, je univerzalno topilo, poganja elektrarne in soustvarja čudovita območja za sprostitev. Za to pa mora biti seveda čista in brez posebnega vonja.

Tega si vse večji del človeštva ne more privoščiti. Tekmovanje in dobički na račun okolja in ljudi pač za sabo puščajo žrtve, ki nimajo ne denarja za vodo v plastenkah ne denarja za gradnjo varnih vodovodov in sistemov čiščenja odpadne vode. Pri nas so izbire malce drugačne, a še vedno nimajo vsi zagotovljene preskrbe s čisto pitno vodo, še manj jih ima urejeno odvajanje in ustrezno čiščenje odpadne vode.

Skomine za čedalje več držav. Foto Borut Tavčar/Delo

Veliko več rešitev bi lahko razumeli kot naložbo, ne le strošek, če že imamo vodo v ustavi. Blato čistilnih naprav je snov za proizvodnjo bioplina, delno prečiščena voda, seveda brez nevarnih snovi, je uporabna za zalivanje, v kanalizacijah, ki imajo padec, bi lahko vgradili male hidroelektrarne, ne nazadnje bi z res dobro očiščeno vodo v nujnih primerih lahko nadomestili pomanjkanje pitne vode.

Nič od tega ni uresničljivo, če bo straniščna školjka ostala smetnjak. V Londonu so pred leti iz kanalizacije potegnili več ton težko kroglo strjene maščobe, a tudi posnetki slovenskih kanalov kažejo resne zožitve zaradi plasti maščob. Stroške, pogosto tudi ročnega čiščenja smrdljive obloge črpalk in kanalov plačamo vsi uporabniki vode. Lahko bi bilo drugače, računi bi se lahko znižali, če bi odpadna jedilna olja zbirali, preden končajo v kanalu.

Pa niso težava le olja. Ljudje v stranišče vržejo marsikaj, tudi plastične paličice za ušesa, higienske vložke, plastične zobne nitke in plastična vlakna, ki se naberejo na filtrih sušilnikov perila. Na filtrih pralnih strojev se ta vlakna niti ne ujamejo, prav tako odtoki ne ustavijo majhnih delcev plastike, ki so v tako imenovanih pilingih za kožo in zobe. Ta plastika konča v rekah in na koncu v morju, kjer jo popijemo pri plavanju, ali pa se vrne na naše krožnike z ribami in školjkami.

Čista voda ni samoumevna. Foto Borut Tavčar/Delo

Več čistilnih naprav, v projektih mladih nastajajo rešitve tudi za osamljene hiše, pomeni čistejše površinske in podzemne vode. Prepoved uporabe nevarnih snovi, ki je ena od osnov krožnega gospodarstva, bi pomenila zmanjšanje težav pri ponovni uporabi in predelavi izdelkov, brez uničujočega vpliva na okolje. Najkoristnejša za vodo v Sloveniji bi bila učinkovitejša uporaba kemikalij v kmetijstvu. Le 12 odstotkov dušika, ki ga kmetovalci zlijejo na polja z umetnimi gnojili, porabijo rastline. Preostanek se spira v podzemne vode in cele doline imajo težave z nitrati v podtalnici. Različni strupi za škodljivce, ki tudi končajo v vodi, pa lahko imajo še veliko hujše posledice za zdravje ljudi.

Na svetu se razmere v dostopnosti čiste pitne vode zaostrujejo. Voda tako res postaja dragocenost, ki bi jo morali tako tudi obravnavati in v njeno varstvo tudi več vložiti. Seveda v končno korist vseh, ne neke tuje korporacije.