Tiskane izdaje
Najprej je bilo vse narobe, ker so začeli zaračunavati koncesnine za proizvajalce pijač. Joj, zdaj bomo pa vsi propadli, z državo vred. Pa je sam prvi mož Heinekena prav nesramno javno povedal, da so v Slovenijo prišli, ker je cena vode tu najnižja in da so v Avstriji stroški proizvodnje litra piva dvakrat večji. To je učinkovalo kot nepredušna steklena kupola na vse kritike.
Potem smo vodo in pravice do nje z velikansko podporo z vseh strani zapisali v ustavo. Ni čisto jasno, kako je z nujnostjo in vseobsežnostjo zagotavljanja kakovosti in dobrega stanja vode, a tudi na to vprašanje bomo dobili odgovor v prihodnjih mesecih. Pravzaprav bomo dobili odgovor, kdo je v tej državi zares pomemben, voda, kmetijstvo, gospodarstvo s turizmom, energetika ali kar politično všečno vsi, vse stroške takšne složnosti pa bomo plačali vsi, ki si vodo točimo iz pipe.
Zdaj gremo narazen zaradi koncesij za termalno vodo. Foto Leon Vidic/Delo
Zdaj so vik in krik zagnali v termalnih zdraviliščih. Ne bi plačevali koncesnin za vodo in toploto, ki jo črpajo iz podzemlja. In spet je argument to, da v Avstriji nimajo koncesnin in da so tam turistični delavci neprimerno bolje plačani. Minister za gospodarstvo, ta tudi prihaja iz zdraviliških vrst, bo pa menda ja pomagal, ker so to biseri slovenskega turizma, ki bi morali rasti in se razvijati.
Še sindikati ne verjamejo, da bi uprave podjetij denar, ki bi ga prihranili z ukinitvijo koncesnin, razdelile med delavce. Da bi ugotovile, da se dobre delavce splača dobro plačati, ker ti pritegnejo nove goste. Pa da je razvoj tudi to, da vložijo v prihranke vode in večjo učinkovitost sistemov ogrevanja. Da večjega skupnega prihodka ne prinaša le večja poraba vode, temveč tudi več in boljše storitve, povezovanje z drugimi ponudniki in celostne zgodbe. Morda z zeleno noto?
Več in boljše storitve vabijo več ljudi. Foto Dokumentacija Dela
Predvideno je bilo prehodno obdobje, a so ga turistična podjetja skrajšala s tožbami proti državi. Ki so jih izgubila. Rabo naše skupne vode je treba plačati, tudi za nazaj. Sploh tople vode, ki se jo da izkoristiti za nizkocenovno ogrevanje. Je kateremu od podjetij, ki zahtevajo znižanje koncesnin, kdaj prišlo na misel, da ne bi plačalo računa za elektriko, plin ali kurilno olje? Nekaj od tega je pač treba uporabiti, če načrpana voda ni dovolj topla za vse potrebe bazenov, velnesov, zdravilnih kopeli in hotelskih sob.
Je kakšen boljši način za spremembe kot finančna spodbuda? Težko, to se vidi v količini pločevine v naseljih, ki mejijo na območja s parkomati. Ljudi in podjetja dajatve prisilijo v razmišljanje in spremembo navad. In brez sprememb se zdraviliški turizem ne more širiti in razvijati.
Obstaja pa tudi rešilna bilka, politika. V prihodnjih mesecih bo marsikaj jasno. Panoga, ki bo plačala več za rabo vode, ima šibkega ministra iz šibke stranke. Panoga, ki bo plačevala manj, ima vplivnega ministra. Kakovost in količina vode ter zelena usmeritev Slovenije najverjetneje ne bodo igrale nobene pomembnejše vloge. Ne bo prvič in niti ne zadnjič. Mogoče pa se bomo tega spomnili ob še kakšnem pomoru rib ali ob poplavah. Če za rabo vode nihče ne plača nič, potem ni niti klopc ob hidroelektrarnah, niti naravnih kopalnih vod, niti poplavne varnosti.
