Kako je Iran preživel agresijo in se še okrepil

V zadnjih tednih je bilo mogoče zaslediti kar nekaj primerjav med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu in dolgoletno vojno, ki so jo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Združene države bojevale proti Vietnamu.

To ni najnatančnejša primerjava, saj ZDA v Iranu, v nasprotju z invazijo na Irak pred triindvajsetimi leti, do zdaj niso tvegale ničesar: tam nimajo svojih vojakov (vojna brez izgub), način vojskovanja se je v zadnjih petdesetih letih močno spremenil, hkrati pa je vojna v Vietnamu trajala več kot deset let. Pomembna razlika med vojno proti Iranu in vojno v Vietnamu je tudi, da so Združene države takrat sprejemale lastne odločitve, zdaj pa so v vlogi podizvajalca izraelskega mesijansko-kolonialnega projekta.

Predvsem pa je Iran – v nasprotju s tedaj na sever in jug razdeljenim Vietnamom – enotna država, v kateri bi bil, podobno kot v Iraku, vsak primer organizacije notranjega vojaškega obračuna obsojen na apokaliptičen neuspeh.