Tiskane izdaje
Za ponedeljek je stavkovni odbor avtobusnih voznikov iz podjetij Arriva Dolenjska in Primorska, Arriva Štajerska ter Alpetour - potovalna agencija napovedal stavko. Voznike avtobusov vodijo v stavko mizerne urne postavke, razdrobljen delovni čas, ki prinaša tudi več kot deseturno navzočnost na delovnem mestu ob plačilu le ur za volanom, ter neplačevanje poklicnih pokojnin.
Arriva, največja skupina avtobusnih podjetij in največji prevoznik v javnem cestnem potniškem prometu v državi, je v lasti nemških (državnih) železnic Deutsche Bahn - DB je črno na barvnem zapisan tudi na vseh avtobusih. V Arrivi so po postopnih nakupih in odkupih nekdanja samostojna podjetja Certus, Slavnik in Gorjanci, ki sta bila nekaj časa I & I, in Sap - ti štirje so bili nekaj časa v lasti Veolie - ter Alpetour, Integral Tržič in Kambus. V skupini je zdaj okoli 975 zaposlenih, ki upravljajo 545 vozil.
Skupina sicer dosega velik tržni delež tudi s turistično dejavnostjo; opravljajo tudi mednarodne prevoze. Vsa tri podjetja, v katerih so vozniki napovedali stavko, so tudi lani poslovala z dobičkom, v strukturi prihodkov vseh treh imajo subvencije države in občin, neupoštevaje preostale javne porabnike, več kot polovičen delež. Edini avtobusni prevoznik, ki v Sloveniji državi plačuje za koncesijo, dovoljenje za linije, torej ga država ne subvencionira, je kamniški Kambus.
Država subvencionira cestni in železniški potniški promet zato, da bi vzdrževala dostopnost do javnega potniškega prometa. Logično je, da so subvencije namenjene vzdrževanju nedonosnih linij, ki pa so življenjsko pomembne za prebivalstvo, predvsem v odročnih krajih in za šolajočo se mladino. Na gosto naseljenem kamniškem koncu je Kambus izjema in dokaz, da je tudi v javnem potniškem prometu mogoče preživeti brez državnih subvencij.
V pogajalskih skupinah imata pomembno vlogo Aljaž Vuk in Damjan Volf, moža s priimkoma, ki bi bila v slovenščino prevedena preprosto Volk. O samem dogajanju na sestankih - kar je že samo po sebi nekoliko nenavadno - je poslovodstvo po mnenju delojemalcev poročalo zavajajoče. Govorili pa so predvsem o tem, kateri avtobusi bi morali voziti med stavko, ne pa o stavkovnih zahtevah, ki jih v Arrivi zavračajo in označujejo za nerazumne in nerealistične, saj naj bi skupino in panogo vodile v propad.
Škoda, da pogajalci danes niso našli rešitve, saj dijaki in osnovnošolci še ne bodo vedeli, kakšni bodo pogoji vožnje v šolo. Stavkovni odbor je sicer napovedal, da bodo šolski prevozi v jutranji in opoldanski konici ter prevozi do zdravstvenih ustanov nemoteni.
Zakonodaja o stavki o minimalnih standardih ne govori, zakonodaja o prevozih pa, da mora koncesionar zagotoviti prevoze v šolo in na delo, sicer lahko izgubi koncesijo. In prav v tem pritisku je pogajalska moč voznikov, ki bi raje vozili kot stavkali; seveda ob primernih pogojih in plačilu.
