Tiskane izdaje
Vrhovno sodišče je prineslo novo interpretacijo pravil, ki se tičejo volilnega molka. Vrhovno sodišče meni, če poenostavimo, da na predvolilno soboto ni nedopustno pisanje o političnih zadevah. Prepovedana pa ostaja politična propaganda. Gre za interpretacijo, ki jo lahko pozdravimo, zahteva pa razmislek in tudi samokritiko.
Od leta 1989, ko je bila sprejeta volilna zakonodaja, ki je omogočala večstrankarske volitve, se namreč pravila o volilnem molku niso spreminjala. Zakonodaja ves čas prepoveduje politično propagando. Res je, da je zakonodaja pred leti prepovedovala objavljanje javnomnenjskih raziskav teden dni pred volitvami, a je ta omejitev na ustavnem sodišču padla. Zakaj je ob novi interpretaciji pravila o volilnem molku potrebna samokritika?
Praksa, da na predvolilno soboto ne bo novic, ki bi posegale v strankarsko politiko, se je uveljavila leta 1990. Brez resnega razmisleka se je spontano uveljavilo načelo, naj imajo volivci v soboto mir, da bodo sami pri sebi pretehtali, komu naj namenijo svoj glas. Da bi volivcem ta mir zagotovili, mediji na predvolilno soboto praktično niso pisali o političnih rečeh.
A pozor: zakonodaja je prepovedovala politično propagando, ne pa poročanja. S tem, ko je novinarski in predvsem uredniški ceh sobotno novinarsko poročanje ukinil, se je ujel v nevarno past. Past pa je ta: če je prepoved politične propagande za seboj potegnila tudi poročevalski molk, bi elementarna logika navajala na misel, da meja med propagando in poročanjem ni dovolj jasna. Z drugimi besedami: s tem, ko je novinarski ceh privolil v poročevalski predvolilni molk, je posredno priznal, da tudi sami novinarski profesiji ni jasno, kje se končajo novice in kje se začne propaganda. Neodvisnega, profesionalnega novinarstva pa v nobenem primeru ne bi smeli razumeti kot politične propagande.
Samokritika je utemeljena še zaradi enega razloga. Vrhovno sodišče nove interpretacije starih pravil ni prineslo zato, ker bi to zahteval uredniški ali novinarski ceh, ampak je zadevo do vrhovnega sodišča gnal lokalni mariborski politik. Ker se je Saša Pelko pritožil tudi na vrhovno sodišče, je to prineslo novo interpretacijo.
Kaj početi z novo svoboščino, svobodo pisanja o političnih zadevah na sobotni dan pred volitvami? Če naj bi bilo novinarstvo profesionalno in neodvisno, nova svoboščina ne sme pomeniti, da bi afere, ki bi lahko torpedirale volilni rezultat strank ali kandidatov, v predalu hranili do predvolilne sobote, potem pa bi afero z vsem pompom lansirali tik pred odhodom državljank in državljanov v volilno kabino. Kajti takšno ravnanje – lansiranje afer na predvolilno soboto – bi pomenilo, da novinarski profesiji meja med poročanjem in propagando še vedno ni jasna. Nova svoboščina bo torej tudi merilo profesionalne verodostojnosti medijev. Občinstvu je torej smiselno vnaprej povedati, naj sobotnim aferam ne verjame.
