Vozi me vlak, tokrat z Wernerjem

V šestih mesecih so Slovenske železnice pevcu Wernerju v skladu z dveletno pogodbo izplačale 80 tisočakov.

Objavljeno
20. september 2019 12.00
Posodobljeno
20. september 2019 13.48
Werner Brozović. FOTO: Igor Mali
Hčerinsko podjetje Slovenskih železnic SŽ - Potniški promet (SŽ PP), ki za opravljanje potniškega prometa na leto prejme od države okrog petdeset milijonov evrov, je za promocijo svoje dejavnosti sklenilo dveletno pogodbo z znanim pevcem Wernerjem. In mu med lanskim oktobrom in letošnjim aprilom že izplačalo kosmatih osemdeset tisočakov. In, mimogrede, njegovi družbi Kaori je v istem obdobju izplačala 13.400 evrov tudi javna Agencija za varnost prometa.

Povprečna slovenska julijska bruto plača je bila pri pravnih osebah več kot 1700 evrov in pri fizičnih osebah skoraj natančno tisoč evrov. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih je bila julija povprečna bruto plača okrog 1400 evrov. Werner je tako od SŽ PP dobil 57 povprečnih plač slovenskih kulturnikov in zabavljačev.

Vlagamo v razvoj – utrjujemo poslovanje, je slogan letnega poročila SŽ za leto 2018, v katerem je družba prepeljala 13,554 milijona potnikov, skoraj natančno milijon manj kot leta 2012, ko je ustvarila 8,5 milijona evrov dobička, medtem ko je bilo tega lani za 29,7 milijona evrov. 

Javni potniški promet je v Sloveniji slabo razvit, na SŽ – in potniki – si obetajo, da se bodo stvari obrnile na bolje z aprila lani naročenimi petindvajsetimi garniturami Stadlerjevih (poljskih) vlakov, za katere bo družba odštela 169 milijonov evrov brez DDV. Očitno naj bi k temu pripomogel s svojimi nastopi tudi Werner. Menda je njegova promocija učinkovita – o okusih se pač ne razpravlja; ima pa tudi drugačne učinke. Sprejet je bil nov pravilnik o dodeljevanju donacij, prav zaradi take promocijske akcije naj bi v SŽ po sedemnajstih letih zamenjali direktorja potniškega prometa Boštjana Korena, ki se je iz stavbe na železniški postaji preselil v glavno upravno stavbo SŽ na Kolodvorski ulici, kjer je od letošnjega junija vodja projekta.

Nemški analitiki so že pred dvema letoma ugotovili, da se na podvajajo dela in kopičijo vodstvene funkcije in da jih je od 7400 zaposlenih kar 1460 odveč. Poslovno poročilo SŽ za leto 2018 navaja, da je bilo v skupini zaposlenih natančno 7490 ljudi. Več kot tisoč manj kot leta 2012. V tretjem tisočletju so Slovenske železnice poleg državnega referenduma doživele že nekaj reorganizacij, vključno z manjšanjem števila vodstvenih ravni. Kader na SŽ se stara, zato se število zaposlenih manjša tudi ali predvsem z upokojevanjem. Že dolgo pa je težava, da nekaterih profilov preprosto ni dovolj.

Februarja 2019 so Slovenske železnice prejele priznanje Superbrands Slovenia, ki ga dobijo najboljše blagovne znamke na lokalnih trgih, prevzeli so ga predstavniki družbe SŽ - Potniški promet. No, na trgu slovenskega železniškega potniškega prometa si SŽ priznanje kot edini prevoznik res zaslužijo. Ne glede na to, da so kot nosilci dolgo mečkali z integracijo potniškega prometa, za promocijo katerega so pred leti namenili 180 tisočakov z DDV, čeprav je bil za tako težko pričakovano storitev tak izdatek prav malo potreben, da ne rečemo nepotreben.

Avtor tega zapisa priznava, da Wernerjevih stihov o vlakih in železnicah doslej ni poznal. Gre morda za video Lagala, posnet v neslovenskem južnoslovanskem jeziku v slovenskem železniškem muzeju? Bolj ima v ušesih Marjano Deržaj, ki jo je že pred šestimi desetletji vozil vlak v daljave, in Ota Pestnerja, ki tudi že desetletja že dneve, in tedne, in leta stoji na postaji in čaka, kot toliko drugih, na vlak, ki prihaja. Upal bi si reči tudi, da je za SŽ več naredila akrobatska skupina Dunking Devils.