Vremena se že bojimo
Narava ima veliko orožij, zdaj jih spoznavamo na lastni koži in pogovori o vremenu so bolj tehtni.
Odpri galerijo
ni podpisa
Vreme je bilo vedno tema pogovora, vsaj poleti, ko je treba načrtovati dopust. A v zadnjem času se je tem pogovorom pridružil strah, pridobljen z izkušnjami, kakršnih prej nismo imeli. Vremena smo se začeli bati, ob podivjani naravi smo nemočni.
Junij je bil najbolj topel mesec v zgodovini merjenj, tudi Slovenijo bo v nekaj dneh zajel že tretji ali četrti vročinski val letos. Po švicarski študiji se bo Ljubljana v prihodnjih desetletjih med vsemi evropskimi glavnimi mesti segrela najbolj. Domače analize ne kažejo tako hude prihodnosti, a jasno je, da se mila različica ne bo uresničila.
Prihodnost se ne kaže kot najlepša, rastline pri nas niso prilagojene na temperature blizu 40 stopinj Celzija, še manj na točo v velikosti kosov ledu, ki jih zlagamo iz zamrzovalnika ob čiščenju. V mestih pogosto nimamo dovolj zmogljivih kanalizacijskih cevi, da voda v intenzivnih nalivih ne bi ostajala na asfaltu in betonu, drugod pa struge potokov in kanalov niso dovolj široke in globoke, da bi zadržale vso vodo pod robom. Veliko vode v kratkem času spravi cela pobočja v tek navzdol, tudi proti temu smo dokaj nemočni.
Ekstremne vremenske dogodke pogosto spremlja močan veter, ki razkriva strehe in podira drevesa. Vročina prinaša sušo, hitrejše izhlapevanje vode, kar prinaša sušo in točo. To lahko povzroči podobne posledice kot kerozin v vodi. Zalivanja zelenjave ni, umivati pa se je treba z ustekleničeno vodo od nekod drugod. Po drugi strani visoke temperature zraka pospešujejo požare. Te lahko zaneti narava sama, še veliko večkrat pa so posledica malomarnih ali škodoželjnih ljudi.
Narava ima veliko orožij, del smo jih že spoznali na lastni koži. Zato so pogovori o vremenu drugačni kot pred desetletji. Takrat so klimatologi že opozarjali, kam pelje naše povečevanje emisij toplogrednih plinov. Večina ljudi napovedi ni jemala resno, to je predaleč, so odkimavali, ali pa kimali ob očitkih, da nas neki klimatologi strašijo le zato, da imajo lahko službo. Zdaj je drugače, skoraj vsak že ima osebno izkušnjo z ekstremnim vremenom, bodisi je trepetal za avto, streho, okna ali celo hišo bodisi za lastno glavo ali družino.
Junij je bil najbolj topel mesec v zgodovini merjenj, tudi Slovenijo bo v nekaj dneh zajel že tretji ali četrti vročinski val letos. Po švicarski študiji se bo Ljubljana v prihodnjih desetletjih med vsemi evropskimi glavnimi mesti segrela najbolj. Domače analize ne kažejo tako hude prihodnosti, a jasno je, da se mila različica ne bo uresničila.
Preberite tudi:Vsi smo amaterski meteorologi
Prihodnost se ne kaže kot najlepša, rastline pri nas niso prilagojene na temperature blizu 40 stopinj Celzija, še manj na točo v velikosti kosov ledu, ki jih zlagamo iz zamrzovalnika ob čiščenju. V mestih pogosto nimamo dovolj zmogljivih kanalizacijskih cevi, da voda v intenzivnih nalivih ne bi ostajala na asfaltu in betonu, drugod pa struge potokov in kanalov niso dovolj široke in globoke, da bi zadržale vso vodo pod robom. Veliko vode v kratkem času spravi cela pobočja v tek navzdol, tudi proti temu smo dokaj nemočni.
Ekstremne vremenske dogodke pogosto spremlja močan veter, ki razkriva strehe in podira drevesa. Vročina prinaša sušo, hitrejše izhlapevanje vode, kar prinaša sušo in točo. To lahko povzroči podobne posledice kot kerozin v vodi. Zalivanja zelenjave ni, umivati pa se je treba z ustekleničeno vodo od nekod drugod. Po drugi strani visoke temperature zraka pospešujejo požare. Te lahko zaneti narava sama, še veliko večkrat pa so posledica malomarnih ali škodoželjnih ljudi.
Narava ima veliko orožij, del smo jih že spoznali na lastni koži. Zato so pogovori o vremenu drugačni kot pred desetletji. Takrat so klimatologi že opozarjali, kam pelje naše povečevanje emisij toplogrednih plinov. Večina ljudi napovedi ni jemala resno, to je predaleč, so odkimavali, ali pa kimali ob očitkih, da nas neki klimatologi strašijo le zato, da imajo lahko službo. Zdaj je drugače, skoraj vsak že ima osebno izkušnjo z ekstremnim vremenom, bodisi je trepetal za avto, streho, okna ali celo hišo bodisi za lastno glavo ali družino.
