Vsi bi več

Med prvimi zadevami, ki se jih je vlada lotila na začetku mandata, so bila pogajanja in sklenitev dogovorov s sindikati javnega sektorja. Naloge, ki jim jo je prepustila Cerarjeva ekipa, so se lotili tako, da je bila večina sindikatov zadovoljna, saj so dobršnemu delu uslužbencev zvišali plače za najmanj štiri odstotke, precej pa jih pričakuje dogovorjene izboljšave še v prihodnjih dveh letih. Analitiki so ocenjevali, da so tudi ti bonbončki, ki se jih je razveselilo skoraj 170.000 zaposlenih v javnem sektorju, precej pripomogli k podpori, ki so jo javnomnenjske ankete zaznale za vlado in državni zbor v prvih mesecih letošnjega leta. Posebej od preostalih poklicnih skupin je vlada segla v roko policistom, ki so jo sicer, v prvih tednih po prisegi, pozdravili z oživitvijo svoje stavke. Možje in ženske v modrem so poleg univerzalnega štiriodstotnega zvišanja in boljšega vrednotenja dežurstev dobili še dodatek za povečan obseg dela.

​Nova vlada si je torej hitro kupila socialni mir, a ta ni trajal prav dolgo – da niso zadovoljni, so jo najprej spomnili zdravniki, zdaj glas spet dvigajo policisti. Dve skupini, ki sta že nekajkrat v preteklosti pokazali, kakšno moč v družbi imata. Zdravstveni sistem je v kritičnem stanju že ob tem, ko zdravniki normalno delajo, spomin na to, kako so videti mejni prehodi, če policisti stavkajo, in koliko milijonov evrov velika luknja zazeva v proračunu, če se odločijo, da ne bodo izrekali glob, pa je tudi še razmeroma svež.

Da tisti, ki zahtevajo, ne bi dobili preveč javne podpore, vlada poskrbi z objavo statistik, kdo koliko prejema. Spretnost pa bo morala pokazati tudi za pogajalsko mizo in pri tem ne pozabiti na usodo svoje predhodnice, kam jo je pripeljalo parcialno urejanje teh vprašanj in selektivno popuščanje.