Vzhajajoče zvezde 
in trdna jedra

Če neka politična stranka v anketi dobi 25 odstotkov glasov, to še ne pomeni, da bi jih tudi na volitvah dobila toliko. Verjetno bi jih dobila več. In če druga stranka dobi dva odstotka, to še ne pomeni, da bo izpadla iz parlamenta. Lahko se zgodi, ni pa nujno. Prava vrednost anket se pokaže šele v kontinuiranem merjenju skozi daljše časovno obdobje, ki pokaže trende.

Vrednost letnega pregleda Delovih anket - objavili smo ga v Delu - je ravno v tem: pokaže, kako se je spreminjal odnos javnega mnenja do posameznih strank, do vlade in do parlamenta. O tem, denimo, ali majhen delež glasov za stranko Zares v decembrskem merjenju pomeni, da na volitvah ne bi dosegla parlamentarnega praga, je mogoče razpravljati; z gotovostjo pa lahko trdimo, da je njena zvezda v iztekajočem se letu zašla. Nedvomno je tudi, da je vzhajajoča zvezda letošnjega leta stranka Desus.

Brez slabe vesti je tudi mogoče zatrditi, da javnost še o nobeni dosedanji vladi ni imela tako slabega mnenja, kot ga ima trenutno o vladi Boruta Pahorja. Ob tem pa je zanimivo, da rast nezadovoljstva z vlado ni povzročila večjega padca podpore vodilni vladni stranki, SD. Ta je precej stabilna, kljub rasti stranke Desus in vodilne opozicijske stranke SDS. Vlade kot take in strank, ki jo sestavljajo, torej ne gre enačiti. Za politične stranke, vsaj za uveljavljene parlamentarne stranke velja, da ima vsaka svoje jedro podpornikov, torej ima določen delež volilnega telesa zagotovljen. Nezadovoljstvo z vlado pa sodi v okvir trenutnega širšega nezadovoljstva slovenske javnosti s skoraj vsem, še posebno močno pa s politiko. A kljub temu tega nezadovoljstva ne kaže podcenjevati.

Po svoje je res, da so edino pravo javnomnenjsko merjenje volitve. Pa ne samo zato, ker je od njihovega izida odvisno, kdo bo izvoljen v parlament in kdo bo sestavil vlado. Gre tudi za to, da šele bližina volitev - ali drugega izjasnjevanja volivcev, denimo referenduma - sproži resnejši razmislek volivcev o svoji volilni izbiri. Letni pregled anket Dela lepo pokaže, da je bil delež neopredeljenih anketirancev najmanjši prav v času, ko je potekal referendum o arbitražnem sporazumu (junija) in ko so bile lokalne volitve (oktobra). Takrat se je, zanimivo, tudi povišala ocena za delo vlade. Že takoj naslednji mesec je spet padla.

Morda gre to razumeti zlasti kot zadrego levo usmerjenih volivcev oziroma tistih, ki so pred dvema letoma glasovali za stranke sedanje vladne koalicije. Načelno imajo raje, da vlado vodi ta koalicija kot kakšna druga, a s tem, kako deluje ta vlada, niso zadovoljni. Od nje so pričakovali več. Ko jih sredi leta vprašajo, kako so zadovoljni z delom vlade, ji dajo negativno oceno, ko pa se približajo volitve in se je treba na volišču zares izreči, svoje nezadovoljstvo nekoliko omilijo.

A splošno javno mnenje je eno, mnenje udeležencev volitev pa je nekaj drugega. V anketah poskušajo zajeti sliko celotne slovenske odrasle populacije, na volitvah pa se ponavadi zgodi, da med udeleženci kakšen del te slike umanjka. Nezadovoljstvo z vlado, ki si ji na prejšnjih volitvah dal podporo, ponavadi vodi v neudeležbo na naslednjih volitvah. To pa daje sedanji opoziciji večje možnosti za volilno zmago. Čeprav zaradi specifičnih razmer v opoziciji za zdaj kaže predvsem na veliko premoč SDS, ne pa tudi drugih opozicijskih strank. Potrebne bodo torej čisto drugačne koalicije.