Z dobro boniteto je zadolževanje lažje

Bonitetna agencija Moody's je v petek po zaprtju ameriških trgov spremenila bonitetno oceno Slovenije. To je za upravljanje javnih financ razlog za zadovoljstvo, ki pa je zaradi napada na Iran žal nekoliko v ozadju zanimanja. Od omenjene agencije smo na zvišanje bonitete čakali skoraj šest let. Pred njo sta nam jo zvišali tudi agenciji Fitch in S&P, tako da imamo zdaj tris posodobljenih ocen.

Bonitetna ocena je poenostavljeno povedano izkaz o sposobnosti dolžnika, da bo svoje obveznosti poravnal, ko bodo zapadle. Logika bonitetne ocene je podobna za podjetja, pa tudi za posameznike. Pomembno je, koliko dolga imaš in ali ga lahko vračaš. Paziti je treba, da nisi prezadolžen.

Država mora tudi paziti, da izvede napovedane reforme, denimo sprejme pokojninsko reformo. Prav na sprejem te je čakala agencija Moody's. Z višanjem bonitete neke države sproži pozitivne učinke in pogosto pomeni, da se zviša boniteta tudi nekaterih večjih podjetij, denimo zavarovalnic, ki imajo v svojih portfeljih veliko obveznic.

Skrb za boniteto ni lahko delo ter terja od države in njene politike veliko napora. Če disciplina popusti, jo lahko hitro izgubiš, njeno pridobivanje pa je počasno. Le spomnimo se anksioznih let 2011, 2012 in 2013, ko je boniteta Slovenije upadala, predvsem zaradi fiskalne nediscipline in gnilega bančnega sistema. Kar smo izgubili v dveh, treh letih, kot država zdaj mukoma pridobivamo nazaj.

Bonitetna ocena je pomembna predvsem zaradi zadolževanja. Dolg Slovenije se je merjeno v odstotku BDP v zadnjih štirih letih znižal. Toda sposojeni denar je treba vračati in izdane obveznice se refinancirajo na trgu. Ključni podatek za upravljavce je, kakšno boniteto ima izdajatelj, in na podlagi zbranih ponudb za nakup obveznic se izoblikuje obrestna mera. Že četrtina odstotne točke pri zadolževanju za milijardo evrov ali več lahko pomeni veliko milijonov evrov za plačilo obresti, zato je v interesu državljanov, da se državni dolg upravlja racionalno in je bonitetna ocena visoka. Lepo bi sicer bilo, da bi imeli v proračunu presežek, a žal to ni preveč realno. Pa ne zgolj pri nas, tako je v večini držav.