Zagata dobrega gospodarja
Ko se vam zazdi vojska predraga, se spomnite, da se vam je tudi kasko zavarovanje avtomobila zdelo drago, a ste ga plačali.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Odločitev za slovensko osamosvojitev je bil eden redkih trenutkov poenotenja slovenskega naroda. Ne glede na posameznikove politične barve in svetovni nazor je bila odločitev Slovencev na plebiscitu jasna. In ko je bilo jasno, kaj želimo, je bilo jasno tudi, kaj je za to treba storiti. Upali smo, da bo šlo brez nasilja, a žal ni šlo. Kakorkoli poskuša kdo omalovaževati desetdnevno vojno, takrat nikomur od udeleženih ni bilo lahko. Nihče ni vedel, kako dolgo bo vojna trajala in koliko žrtev bo terjala.
Policija in Teritorialna obramba, predhodnica sedanje Slovenske vojske, sta takrat odigrali ključno vlogo v obrambi plebiscitarne volje ljudstva. V nasprotju s policijo, za katero nikoli ni bilo dvoma, da jo potrebujemo, se v zvezi z vojsko že več kot dve desetletji občasno pojavijo bolj ali manj glasni dvomi o tem, ali jo sploh potrebujemo. Pogosto je mogoče slišati pomislek, da vojske v tako slabem stanju, zaradi katerega že več let ni pripravljena za delovanje v vojni, ne potrebujemo.
Taki pomisleki seveda čarobno potihnejo vsakič, ko nas doleti kakšna naravna nesreča, poplava ali ko se spet prebudijo strahovi pred množičnimi migracijami in s tem povezane želje po vojaški obrambi meje. Takrat nam tudi slabo organizirana, slabo vodena in še slabše opremljena vojska vedno znova postane simpatična. Se še kdo spomni, kako prav nam je prišla vojska v času žledoloma? Kakšni zvezdniki so bili pripadniki Slovenske vojske v času poplav doma in kakšen je bil sloves vojaških helikopterskih posadk, ki so pomagale reševati poplavljene ljudi v državah nekdanje Jugoslavije?
Vojska je zelo drag aparat, o tem ni dvoma. Tako kompleksne organizacije ni lahko upravljati, še težje jo je izboljšati. Jo je pa gotovo lažje razpustiti in uničiti kot modro upravljati. V miru in normalnih razmerah, za katere vsi skupaj lahko le upamo, da bodo trajne, se ni težko vprašati o smiselnosti obstoja takšnega aparata. Vsakič, ko se vam zazdi vojska predraga, se spomnite, da se vam je tudi kasko zavarovanje avtomobila zdelo drago, a ste ga plačali. Moder voznik ga plača in močno upa, da ga ne bo nikoli potreboval.
Policija in Teritorialna obramba, predhodnica sedanje Slovenske vojske, sta takrat odigrali ključno vlogo v obrambi plebiscitarne volje ljudstva. V nasprotju s policijo, za katero nikoli ni bilo dvoma, da jo potrebujemo, se v zvezi z vojsko že več kot dve desetletji občasno pojavijo bolj ali manj glasni dvomi o tem, ali jo sploh potrebujemo. Pogosto je mogoče slišati pomislek, da vojske v tako slabem stanju, zaradi katerega že več let ni pripravljena za delovanje v vojni, ne potrebujemo.
Taki pomisleki seveda čarobno potihnejo vsakič, ko nas doleti kakšna naravna nesreča, poplava ali ko se spet prebudijo strahovi pred množičnimi migracijami in s tem povezane želje po vojaški obrambi meje. Takrat nam tudi slabo organizirana, slabo vodena in še slabše opremljena vojska vedno znova postane simpatična. Se še kdo spomni, kako prav nam je prišla vojska v času žledoloma? Kakšni zvezdniki so bili pripadniki Slovenske vojske v času poplav doma in kakšen je bil sloves vojaških helikopterskih posadk, ki so pomagale reševati poplavljene ljudi v državah nekdanje Jugoslavije?
Vojska je zelo drag aparat, o tem ni dvoma. Tako kompleksne organizacije ni lahko upravljati, še težje jo je izboljšati. Jo je pa gotovo lažje razpustiti in uničiti kot modro upravljati. V miru in normalnih razmerah, za katere vsi skupaj lahko le upamo, da bodo trajne, se ni težko vprašati o smiselnosti obstoja takšnega aparata. Vsakič, ko se vam zazdi vojska predraga, se spomnite, da se vam je tudi kasko zavarovanje avtomobila zdelo drago, a ste ga plačali. Moder voznik ga plača in močno upa, da ga ne bo nikoli potreboval.
