Zakaj danes, če bi lahko pojutrišnjem?

Pokojninsko reformiranje Francije, kakor so si ga zamislili macronisti. 

Objavljeno
04. marec 2020 17.49
Posodobljeno
04. marec 2020 18.09
Francoski predsednik vlade Edouard Philippe je presekal nemogočo pokojninsko razpravo v narodni skupščini. 
Foto Afp
»Samo še malo, gospod rabelj,« je zaprosila grofica Du Barry, preden je pod rezilom giljotine, bilo je prevratniško leto 1793 v Parizu, izgubila glavo. Prav, še par minut življenja, potem pa v brezglavo smrt.Z znamenitim citatom je možno opisati tudi sodobno francosko mentaliteto, vsaj novinarka Sylvie Bommel je za Delo prepričana o moči kolektivne psihologije: odlašanje je lastnost, ki spremlja Francoze kot prišita senca. »Medtem ko Nemci ukrepajo takoj, mi vsako težavo odrinemo«, če ne krepko v prihodnost, pa za krajši čas. In zato se v Franciji, kjer je »socialna zgodovina polna konfliktov«, nič korenitega ne spremeni ...