Zdaj pa, velikani, ponavljajte za nami ...

Osamosvojitev je v lasti ljudstva. Osamosvojitev je v lasti ljudstva. Osamosvojitev je v lasti ljudstva.

Objavljeno
21. maj 2016 17.32
Rok Kajzer
Rok Kajzer
V tej državi veljata vsaj dve pravili. Ljudem, ki si pripen­jajo medalje in se razglašajo za edine dediče ključnih premikov v državi, je treba nekatere stvari velikokrat ponoviti. Drugo pravilo je obče in obrabljeno, a ga tudi velja ponoviti: zgodovina se ponavlja. Maja pred tremi leti so si na Roški ulici v Ljubljani nekateri akterji procesa proti četverici postavili spominsko tablo, ki ni dolgo ostala na svojem mestu. Del smo je dobili tudi v uredništvo Dela. »Ni bila kraja, ampak politična akcija. Osamosvojitev ne pripada nikomur, še najmanj pa tistim, ki že 20 let delijo narod in so vpleteni v korupcijske škandale,« so sporočili neznanci.

V uredništvu smo takrat sprejeli – še danes zelo aktualen – izziv in postavili vprašanje, kdo je številka ena osamosvojitve. Komu torej pripada osamosvojitev? Kdo je zaslužen za osamosvojitev Slovenije? Odgovore smo našli na dveh naslovih. Prvi je že dolgo javno dostopen na portalu Slovenska pomlad Muzeja novejše zgodovine. Portal popisuje dogodke, ljudi, omrežja in pobude, ki dajejo dovolj natančno sliko poti v osamosvojitev. Ne takšne, ki nam jo poskušajo prodati politiki. Pomlad je korenine začela poganjati davnega leta 1977 in do dneva D, katerega petindvajseto obletnico bomo kmalu praznovali, je svoj prispevek dalo na stotine ljudi, stotnija pobud in na desetine dogodkov. Globoke zgodovinske spremembe je torej omogočilo kompleksno omrežje, ki je povezovalo posameznice in posameznike ter različne iniciative, dogodke.

Žal je ob bližanju praznika treba znova ponoviti: slovenska pomlad je začela cveteti že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, gradile so jo peticija proti členu 133, peticija proti usmerjenemu izobraževanju, ustanovitev sveta Pravičnost in mir, 57. številka Nove revije, ustavna komisija Društva slovenskih pisateljev, plakatna afera, Mladina, majniška deklaracija, afera JBTZ, ustanavljanje političnih zvez, mirovniško gibanje, liberalno krilo ZKS, preprečitev mitinga, ustanovitev Demosa ... Šele ko so se posamezne iniciative povezale v gosto prepredeno omrežje, je to omogočilo globoke zgodovinske spremembe, nas opominja portal.

Spomin na te fakte zamegljujejo tisti, ki si pripisujejo vse zasluge za osamosvojitev, ki sodijo, da lahko edini interpretirajo takratne dogodke in si na njihov račun pripenjajo trajno imuniteto. »Slovenija je bila zaradi tega,« smo zapisali pred tremi leti, »znova blizu časom, ko sta bila le ozek krog ljudi in ena stranka zaslužna za vse, nedotakljiva, še posebno pa upravičena do ekskluzivne interpretacije zgodovine.« Nič se v tem obdobju ni spremenilo. Še več, »premirja« med domnevnimi velikani osamosvojitve ni že več kot dve desetlet­ji. Pred tremi leti smo tako »velikanom« ponudili odgovor Zdravka Duše, enega od soavtorjev legendarne akcije Slovenija, moja dežela, ki je na vprašanje, kdo je osamosvojil Slovenijo, odgovoril: »88,5 odstotka takratnih volilnih upravičencev, ki smo na plebiscitu 23. decembra 1990 na vprašanje 'Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?' obkrožili odgovor da.«

Spraševali smo tudi druge akterje prelomnega leta 199 in so, tako kot Duša, plebiscitarno odgovarjali, da so Slovenijo osamosvojili – njeni ljudje. O imenih zaslužnih pa skoraj nobene. »Poudariti velja kvečjemu vse tiste 'male ljudi', ki so takrat zavestno in brez kalkulacij, ne glede na nazorsko in strankarsko opredelitev, izpostavili svoje življenje, danes pa so pozabljeni; imeli pa so priložnost več kot 20 let poslušati, kdo vse je zaslužen, da smo danes samostojni,« je dejal eden od vodij veteranov.

In posledica političnega maličenja obdobja osamosvojitve? Razbijanje veteranskih organizacij, ki so se vse od odhoda zadnjega vojaka JLA na široko izogibale politiki, niso silile v ospredje in niso dopustile politične ugrabitve. In ker niso, je bilo treba narediti še eno veteransko združenje, pristojno za politične operacije. Še pogubnejša posledica je tista, da se bo državljanom, ponosnim na dneve enotnosti, to obdobje priskutilo. Če se jim še ni. In mladi? Kako naj jih to pomembno obdobje, ki ga niso doživeli, navduši, ko pa morajo gledati pripad­nike modernega borčevskega združenja, kako se medsebojno javno obtožujejo, blatijo, preganjajo?

Zato se vrnimo k načelu, da je ponavljanje mati modrosti. Osamosvojitev je v lasti ljudstva. »Velikani«, ponavljajte za nami: Osamosvojitev je ...