Zeleni Bruselj

Denar iz sklada za pravičen prehod na zeleno ne sme biti nepravično razporejen.

Objavljeno
14. januar 2020 06.00
Posodobljeno
14. januar 2020 10.52
V Franciji zapirajo termoelektrarne na premog. V Le Havru (na sliki) naj bi prenehala obratovati 1. aprila prihodnje leto. FOTO: Lou Benoist/AFP
Ursuli von der Leyen je treba priznati, da evropska komisija pod njenim vodstvom od začetka decembra hitro in odmevno predstavlja velike projekte, kot sta zeleni načrt ali pravična minimalna plača za vsakega delavca v Evropi. Kaj se bo dogajalo v naslednjih fazah sprejemanja rešitev na drugih ravneh EU in kdaj bo kaj od tega zaživelo v praksi, je seveda popolnoma drugo vprašanje.

Danes bo na mizi kolegija evropskih komisarjev načrt financiranja orjaških naložb, s katerimi bi uresničevali zeleno preobrazbo, da bi dosegli ogljično nevtralno EU. Ker vprašanje izkoriščanja fosilnih goriv zadeva vse – tako s cenami energentov kot s skrbjo za podnebje –, je cena preobrazbe Evrope zahtevno politično vprašanje. Kot se je že pokazalo jeseni leta 2018 v Franciji, višje cene goriva lahko čez noč postanejo velika težava.

Zeleni prehod zato ne more biti uspešen, če ne bo socialno uravnotežen. Veliko je bilo zamujenega že v zadnjih letih (če ne desetletjih), saj se marsikje po Evropi niso pravočasno in strateško odzivali na nova gibanja za slovo od ogljika. Na Poljskem so še vedno skoraj v celoti odvisni od premoga, zato imajo veliko dvomov o zelenih načrtih Bruslja. Drugačen izhodiščni položaj zahteva drugačno obravnavo.

Preberite še:
Mladi za podnebno pravičnost še niso analizirali novejših zelenih programov strank, ki merijo na nove volivce, simpatizerje stavkajoče mladine. Učinkov spremenjenih usmeritev politike pa še ni videti, celo nasprotno, manj priljubljeni dolgoročnejši zeleni ukrepi se umikajo všečnim kratkoročnim ukrepom, ki povečujejo prihodnje težave.


Množično izgubo delovnih mest v posameznih regijah bo treba uravnotežiti z različnimi programi zaposlovanja. Velik zalogaj bo pridobivanje novih kvalifikacij za zaposlitev, saj se, denimo, brezposelni rudar iz Šlezije ne more kar čez noč spremeniti v uspešnega spletnega podjetnika na globalnem trgu. Ursula von der Leyen sicer želi, da bi bil zeleni načrt nekakšen veliki projekt za gospodarsko rast v EU, a do uresničitve cilja bo trnova pot.

Na področju prometa, električne mobilnosti, so spremembe počasne. Unija se bo morala s posebnimi dajatvami zaščititi pred uvozom iz držav, v katerih nižje cene dosegajo z umazanim načinom proizvodnje, denimo jekla na Kitajskem. Že tako bo moral biti v klasični evropski bitki za denar iz sklada za pravičen prehod ta geografsko uravnotežen, da bo vsaka članica imela kaj od tega. Denar iz sklada za pravičen prehod ne sme biti razporejen nepravično.