Zgodovinski arhiv

Namesto da bi pripomoglo k spravi, kar naj bi bil poleg kaznovanja vojnih zločincev glavni cilj Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) v Haagu, je povzročilo povečanje nacionalizma tako v Srbiji in BiH kot tudi na Hrvaškem in Kosovu. Veliko vode bo preteklo, da bo večina ljudi razumela, da so balkanski krvniki v njihovem imenu pobijali nedolžne civiliste. Sprava je dolgotrajen proces, pot za mirno sobivanje pa bodo v regiji morali najti sami. Balkan je zamrznjen konflikt. Velike sile poskušajo vzdrževati le mir. Dosegle so svoj temeljni cilj, da se ljudje ne pobijajo več med seboj.

Po pričevanju Carle del Ponte in Florence Hartmann se je Icty spopadal s poskusi velikih sil, da bi prikrile dokaze. Nihče ni preiskal, kdo je stal za političnimi priporočili Ictyju, naj ne obtožuje pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova. V tančico skrivnosti je ostalo zavito, kdo je dal zeleno luč za likvidacijo prič, ki so vedele za zločine kosovskega premiera. Nihče si ni razbijal glave z obtožbami proti nekdanjemu hrvaškemu državnemu vrhu, da je topniške dnevnike skril pred Ictyjem. Dokazi o vpletenosti Srbije v vojno v BiH niso bili predstavljeni zaradi kravjih kupčij. Navsezadnje se zadnji haaški obtoženci ne bi tako dolgo uspešno skrivali, če to ne bi bilo tudi v interesu velikih igralcev. Obsojeni so bili predvsem izvajalci, ne pa tudi arhitekti in načrtovalci vojnih zločinov.

Kljub upravičenim očitkom na račun Ictyja gre za zgodovinski preboj tudi zato, ker naj se za najhujše zločine ne bi nihče izognil odgovornosti, tudi če je bil le na politično odgovornem položaju. Proces proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću je bil zaključni izpit za Icty. Srbski vožd Slobodan Milošević se je v celici zapora v Scheveningenu poslovil od življenja prej, kot mu je bila krivda dokazana. V procesu proti visoki politični predstavnici Biljani Plavšić, ki je priznala krivdo za zločine ter pregon Bošnjakov in Hrvatov, je Icty odstopil od obtožbe za genocid. Karadžić je postal prvi obtoženec, ki je bil obsojen za genocid v Srebrenici zaradi svojih političnih odločitev. Čeprav so se veliki igralci izogibali obsodbam voditeljev, je Icty z obsodbo Karadžića delno izpolnil cilj, ki so si ga postavili njegovi ustanovitelji.

Pred zaprtjem bo Icty izrekel sodbo še Ratku Mladiću in končno sodbo v primeru Prlić in drugi, ki ne bosta postregli s celovito sliko balkanskega oboroženega konflikta. Razsodbe Ictyja ne bodo prekinile razprav o odgovornosti za zločine v vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Po četrt stoletja vemo več o dogajanju v balkanskih vojnah. Pravni nasledniki Ictyja bodo dodali svoj kamenček v mozaik. Ta še dolgo ne bo končan. Icty je odločil o nekaterih vprašanjih, ki so pomembna za delo prihodnjih sodišč. Zgodovinarji so z zapuščino tribunala pridobili arhivski vir, kakršnega v zgodovini še niso imeli.