Živo blato

Sporni finančni šah so očitno tolerirali tako nadzorniki kot državni upravljavci Save.

Objavljeno
10. maj 2016 22.55
Maja Grgič
Maja Grgič
Zgodbe nasedlih prevzemov z notranjim lastništvom ali prepletnimi lastniškimi hobotnicami so kakor živo blato. Čim malenkost stopiš vanj, se začneš pogrezati in nič drugače ni s Savino zgodbo. Preteklo vodstvo tega kranjskega holdinga je tako kot mnogi na vse mogoče načine igralo finančni šah in v tej marsikdaj incestuozni igri najemalo kredite, v zameno pa zastavljalo tuje premoženje. To so tolerirali tako nadzorniki materinske kot hčerinskih družb in tudi državni upravljavci, ki so bili nenehno tretjinski lastniki družbe.

Tako se Sava Turizem, ki velja za ključno in zdravo jedro holdinga Sava, zdaj ukvarja z osem let starimi grehi svoje matere, težkimi šest milijonov evrov. Če Pokojninska družba A, ki v tem zapletu rešuje svoje lastne interese, ne bo privolila v drugačno rešitev, ji bo morala Sava Turizem do konca septembra plačati Savin dolg. Turistična dejavnost Save, zaradi katere je Sava v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljena kot pomembna naložba, se je tako znašla v kočljivem položaju: če dolga ne plača, lahko pokojninska družba zahteva prodajo dveh njunih prestižnih hotelov. Če ga poravna, se lahko zaplete v spor z bankami upnicami in ogrozi svoj načrt finančnega prestrukturiranja, kar v najslabšem primeru lahko vodi celo v prisilno poravnavo.

Pri tem se spet lahko postavlja vprašanje o smiselnosti prenosa terjatev slabe banke do Save na Slovenski državni holding in Kapitalsko družbo, ki ga je že pozimi zaukazala vlada. Ne le da strateško državno lastništvo hotelov najdemo le redkokje v svetu, ampak državno lastništvo že do zdaj ni bilo jamstvo za zaščito poslovanja te turistične dejavnosti. Če bi bilo, potem se danes ne bi ukvarjali z vprašanjem izčrpavanja Save Turizma zaradi preteklih kravjih kupčij.