Zlata opeka je v glavi
Rastoča gospodarstva so podobna mišicam na steroidih, vse dokler se opirajo na tuje tehnologije in svoje poceni delavce, toda najpomembnejša opeka je v glavi.
Odpri galerijo
FOTO: Themba Hadebe/AP
Donald Trump namerava ZDA umakniti iz večstranskih organizacij, denimo Svetovne trgovinske organizacije (WTO), in nato za seboj potegniti še EU, Japonsko in druge akterje ter z njimi vzpostaviti prostotrgovinske ali brezcarinske oaze. Kitajska lahko ostane v WTO in drugih večstranskih organizacijah, toda brez velikih trgov bo tudi tam kljub vsemu ostala sama.«
Tako je dogajanje komentiral kitajski uradni predstavnik, ki je hotel ostati anonimen, ker je partijska cenzura prepovedala javno presojanje kitajsko-ameriških odnosov. Skrbi ga, kako se v Washingtonu topi led med Ameriko in Evropo ter kako v Berlinu pripravljajo prvi veto, s katerim bodo preprečili, da bi kitajski vlagatelj (Yantai Taihai Corporation) kupil neko nemško družbo (proizvajalca strojnih orodij Leifeld Metal Spinning).
Prav takrat so se voditelji držav Bricsa prijeli za roke ter ob koncu 10. srečanja v Johannesburgu v skupno deklaracijo zapisali, da bodo branili »odprti svet«.
»Nimamo druge možnosti,« je še povedal uradni predstavnik, »Brics se mora boriti za novo globalno ureditev. Ali vsaj za ohranitev stare.«
A kakšna bo videti?
Če bi dali pet velikih opek nekomu z vizijo in mu rekli, naj z njimi zgradi novo hišo, res novo, bi bil rezultat odvisen od do zdaj še neuporabljenih tehnologij in novih materialov, od drugačnih rešitev ogrevanja in hlajenja ter od »pametnega« sistema za varčevanje z energijo.
Ali drugače: hiša iz petih zlatih opek bi bila velika, a samo toliko nova, kolikor bi pri gradnji uporabili novega znanja. To je največji izziv, s katerim se mora spopasti Brics pod vodstvom Kitajske kot najmočnejšim gospodarstvom znotraj bloka s simbolično kratico. Države v razvoju imajo na voljo veliko možnosti za graditev drugačne globalne ureditve, toda ali bo ureditev res nova in tako privlačna za preostali svet, da se bo dolgoročno ohranila, je odvisno predvsem od znanja, ki ga imajo.
Rastoča gospodarstva so podobna mišicam na steroidih, vse dokler se opirajo na tuje tehnologije in svoje poceni delavce, toda najpomembnejša opeka je v glavi.
Države Brics in tudi tiste, zbrane okoli njih, bodo zaradi pritiska ameriškega protekcionizma precej več trgovale med seboj. Srce bloka bo začelo biti hitreje, zato bodo lahko rešili nekatere težave, s katerimi se spopada Kitajska v vrtincu trgovinske vojne. Toda ali bodo zlate opeke (kakor Kitajci prevajajo Brics) zadostovale za gradnjo nosilnega zidu nove ureditve, bo odvisno od tega, kako odločno bodo države v razvoju sprejemale nove tehnologije, in to ne samo tehnologije proizvodnje, ampak tudi učinkovitih finančnih mehanizmov, odvisno pa bo tudi od tega, ali bodo znale presegati medsebojne razlike. Brics združuje skoraj polovico človeštva in ustvarja četrtino globalnega družbenega proizvoda, toda visoke številke veliko pomenijo, če jih plemeniti sodobno znanje. Kitajska ga nekaj ima, a vsi nakupi evropskih visokotehnoloških podjetij kažejo, da ji manjka bistvo. Usoda nove hiše iz Bricsovih opek je odvisna od tega, ali bodo veliki zmogli poenotiti razmišljanje in izbrisati državne meje pri izmenjavi znanja.
Tako je dogajanje komentiral kitajski uradni predstavnik, ki je hotel ostati anonimen, ker je partijska cenzura prepovedala javno presojanje kitajsko-ameriških odnosov. Skrbi ga, kako se v Washingtonu topi led med Ameriko in Evropo ter kako v Berlinu pripravljajo prvi veto, s katerim bodo preprečili, da bi kitajski vlagatelj (Yantai Taihai Corporation) kupil neko nemško družbo (proizvajalca strojnih orodij Leifeld Metal Spinning).
Prav takrat so se voditelji držav Bricsa prijeli za roke ter ob koncu 10. srečanja v Johannesburgu v skupno deklaracijo zapisali, da bodo branili »odprti svet«.
»Nimamo druge možnosti,« je še povedal uradni predstavnik, »Brics se mora boriti za novo globalno ureditev. Ali vsaj za ohranitev stare.«
A kakšna bo videti?
Če bi dali pet velikih opek nekomu z vizijo in mu rekli, naj z njimi zgradi novo hišo, res novo, bi bil rezultat odvisen od do zdaj še neuporabljenih tehnologij in novih materialov, od drugačnih rešitev ogrevanja in hlajenja ter od »pametnega« sistema za varčevanje z energijo.
Ali drugače: hiša iz petih zlatih opek bi bila velika, a samo toliko nova, kolikor bi pri gradnji uporabili novega znanja. To je največji izziv, s katerim se mora spopasti Brics pod vodstvom Kitajske kot najmočnejšim gospodarstvom znotraj bloka s simbolično kratico. Države v razvoju imajo na voljo veliko možnosti za graditev drugačne globalne ureditve, toda ali bo ureditev res nova in tako privlačna za preostali svet, da se bo dolgoročno ohranila, je odvisno predvsem od znanja, ki ga imajo.
Rastoča gospodarstva so podobna mišicam na steroidih, vse dokler se opirajo na tuje tehnologije in svoje poceni delavce, toda najpomembnejša opeka je v glavi.
Države Brics in tudi tiste, zbrane okoli njih, bodo zaradi pritiska ameriškega protekcionizma precej več trgovale med seboj. Srce bloka bo začelo biti hitreje, zato bodo lahko rešili nekatere težave, s katerimi se spopada Kitajska v vrtincu trgovinske vojne. Toda ali bodo zlate opeke (kakor Kitajci prevajajo Brics) zadostovale za gradnjo nosilnega zidu nove ureditve, bo odvisno od tega, kako odločno bodo države v razvoju sprejemale nove tehnologije, in to ne samo tehnologije proizvodnje, ampak tudi učinkovitih finančnih mehanizmov, odvisno pa bo tudi od tega, ali bodo znale presegati medsebojne razlike. Brics združuje skoraj polovico človeštva in ustvarja četrtino globalnega družbenega proizvoda, toda visoke številke veliko pomenijo, če jih plemeniti sodobno znanje. Kitajska ga nekaj ima, a vsi nakupi evropskih visokotehnoloških podjetij kažejo, da ji manjka bistvo. Usoda nove hiše iz Bricsovih opek je odvisna od tega, ali bodo veliki zmogli poenotiti razmišljanje in izbrisati državne meje pri izmenjavi znanja.
