Znanje je denar

Že kmalu po izbruhu afere o visokih avtorskih honorarjih univerzitetnih profesorjev, ki je s položaja odnesla tudi ministrico za izobraževanje, znanost in šport Stanko Setnikar Cankar, v zadrego pa spravila še številne znane profesorje (predvsem ekonomiste), so se razširila opozorila, da pravih zaslužkarjev na teh seznamih sploh ni. Da obstajajo dobesedno profesorji milijonarji, in to v evrski valuti!

Ti so ostali skriti za zastorom svojih zasebnih javnih zavodov, večinoma poimenovanih z nazivom inštitut za takšne in drugačne študije, raziskave, svetovanja ..., prihodki katerih niso samodejno javno objavljeni na spletnih straneh Ajpesa. Že to, da so letna poročila vseh drugih poslovnih subjektov, po novem celo političnih strank, javno objavljena, le poročila zasebnih zavodov ne, je sila pomenljivo.

Če vemo, da so lastniki teh zavodov tudi politično zelo vplivni profesorji, si je lahko predstavljati, zakaj je tako. »Komunizma ni več,« je rekel eden od njih, ko so razkrili njegove visoke honorarje. Profesor seveda dela (in mastno služi) v javnem sektorju, raje, kot da bi svoje sposobnosti in privrženost kapitalizmu dokazal v zasebnem podjetju, a to je že druga zgodba.

Govorice o dobrih, celo milijonskih zaslužkih profesorjev mariborske pravne fakultete so nas privedle do prepletene strokovno-poslovno-sorodstvene mreže povezanih ljudi, ki so izdatno izkoristili svoj položaj in vpliv. In ki so bili toliko pametni, da so ostali dovolj nizko, pod radarjem javnosti in državne politike, da so lahko nemoteno služili, vmes pa še pomagali svojim otrokom in družinskim članom do izobrazbe, služb in ugodnosti.

Znanje je denar, še posebno če gre za vrhunsko poznavanje (morda luknjaste) gospodarske zakonodaje v času, ko se kapitalistični sistem šele vzpostavlja, ko se lastnini družbeno premoženje, ustanavljajo zavarovalnice in podobno. Takrat je lahko namig na pravno finto v postopku prevzemanja družbe zlata vreden. Ali pa pravno mnenje v korist človeku, ki mu grozi zapor zaradi gospodarskega kriminala. Sogovorniki povedo, da so se pravna mnenja na nekaj straneh računala v 10.000 evrih.

Strokovno znanje se povsod po svetu plača, menijo nekateri zaslužkarji. Seveda se, ampak če je to znanje pridobljeno na javni fakulteti, če se z njim pomaga pri oškodovanju podjetij v javni lasti in če se izkorišča za pokritje spornih potez novodobnih lastnikov pred sodiščem, je takšna logika že nekoliko bolj dvomljiva.

Nasploh pa je to tipična »slovenska« zgodba o premajhnem mestu v premajhni državi, kjer medsebojna prepletenost pripadnikov elite meji že na incest. Tokrat smo pisali o pravnikih, nič drugače ni z zdravniki. Obdobja, ko bi intelektualci delali predvsem v korist družbe, in ne zgolj za lastno »rit«, v Sloveniji očitno še ne bomo dočakali.