Znanost čaka na zakon

Letošnji proračun financiranju raziskav namenja še manj denarja kot lanski.
Fotografija: Karikatura: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar

Včerajšnja javna tribuna o znanosti v Kopru, organizirana v okviru civilne pobude Shod za znanost, je že drugič v tednu dni – prvič je bilo to na predstavitvi mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij, ki jo je minuli petek organiziral matični parlamentarni odbor – opozorila na resnost vsestranskega zaostajanja naše znanstvenoraziskovalne sfere, ki se najbolj jasno kaže v premajhnem in nestabilnem financiranju ter že več let trajajočem mencanju s pripravo novega krovnega raziskovalnega zakona, ki se ga je vsaka vlada lotila na novo. Sedanja naj bi to prakso prekinila.

Od novega zakona, ki naj bi raziskavam pridružil še razvoj, si v znanstveni sferi obetajo večjo avtonomijo – sedanji zavira tudi ustrezno nagrajevanje naših raziskovalcev – ter stabilnejše in precej večje prihodke. Čeprav naj bi se financiranje znanstvenoraziskovalne sfere po nekaterih ocenah v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, še vedno ne dosega niti 0,4 odstotka BDP, kar je, denimo, komaj polovica tega, kar trenutno svoji znanosti namenja Estonija. Pri tem pa letošnji proračun financiranju raziskav namenja še manj denarja kot lanski.

Rešitev naj bi prinesel rebalans proračuna, vendar le, če ne bo znova varčevanja prav na področju znanosti in raziskav. Zakaj se varčevanje dogaja prav tu? Minister Jernej Pikalo je na lanski predvolilni tribuni o znanosti priznal, da se pri znanosti varčuje, ker se tam pač lahko.

Verjetno bi bilo koristno, če bi se vlada in parlament še pred rebalansom podrobno seznanila s podatki, da se vsaki državi velika naložba v znanost in razvoj že v desetih letih večkratno povrne. Morda se bo primerna priložnost za to ponudila v včeraj napovedanem shodu za znanost pri predsedniku vlade.