Absurd v naših šolah: dober si, a nimaš »prave« diplome

Že nekaj časa beremo o kadrovski krizi v šolah, manjkalo naj bi več kot 7000 učiteljev.

Tisti, ki smo bili v šolskem vzgojno-izobraževalnem sistemu vse poklicno življenje, dobro vemo, da je naš šolski sistem zbirokratiziran in slabo odziven za nujne spremembe.

Še posebej to velja za redni, formalen način izobraževanja v primerjavi z izobraževanjem odraslih, kjer se bolj zavedamo, da so potrebne spremembe pri učenju in poučevanju. Ne le zaradi bliskovitega tehnološkega razvoja, digitalizacije, drugačnega načina življenja in razmišljanja, temveč tudi zaradi vse bolj prisotnega priložnostnega učenja in filozofije vseživljenjskega učenja.

Zakonodajo v šolstvu sprejemamo brez potrebnih predhodnih analiz, ki bi bile ustrezen pokazatelj morebitnih izboljšav ali celo sprememb. Je bilo večletno podaljšano bivanje res potrebno sprememb v t. i. koncept razširjenega programa (RAP)?

Izbirne vsebine niso v šoli nič novega, le da so zdaj bolj regulirane in sistemizirane, ključno pa je, da primanjkuje primernih izvajalcev oz. usposobljenih učiteljev, ki bi te vsebine realizirali.

Učitelji odhajajo iz šol in se zaposlujejo tam, kjer so bolje plačani. Nikoli niso bili dobro plačani, še posebej začetniki, ki so jih zaposlovali za določen čas. Sistem napredovanja pa je v šoli nestimulativen.

Učitelji zapuščajo šole in odhajajo na delovna mesta, kjer so bolje plačani. FOTO: Shutterstock

Začetniki so večinoma zaposleni za določen čas, ker ali nimajo ustrezne pedagoške izobrazbe, strokovnega izpita ali pa niso diplomirali na pedagoški oz. ustrezni fakulteti.

Postavlja se vprašanje, ali so mnoge študijske smeri na fakultetah z ustrezno stopnjo izobrazbe res neprimerne za strokovno izvajanje programov na osnovnih šolah. Univerzitetna izobrazba in pedagoško-andragoška dodatna izobrazba ne zadoščata za zaposlitev za nedoločen čas na osnovnih šolah.

Dekanja: Marsikdo svetuje mlademu človeku, naj ne bo nor, da bi šel za učitelja

Nekdo se pokaže za strokovnega, s primerno stopnjo izobrazbe, opravi izpite, ki mu zagotavljajo pedagoško-andragoško izobrazbo, opravi tudi strokovni izpit, delovno razmerje pa lahko sklene za določen čas, ker nima »prave smeri izobrazbe oz. fakultete«.

Za poučevanje za določen čas ustreza, za nedoločen čas pa ne, čeprav ravnatelj, kolegi učitelji in učenci vedo, da je dober učitelj.

Ob velikem pomanjkanju učiteljev bi lahko ravnateljem dali pooblastila, da dokazano dobrim učiteljem s pedagoško-andragoško (dodatno) izobrazbo in strokovnim izpitom, čeprav s formalno ne povsem »pravo« smerjo študija, ponudijo zaposlitev za nedoločen čas.

S tem bi pritegnili v šole več kadrov, ki imajo občutek za delo z otroki in dovolj strokovnega znanja, kljub »nepravi fakulteti«.

Učitelji zapuščajo šole in odhajajo na delovna mesta, kjer so bolje plačani. FOTO: Shutterstock

Sedanji absurd (ne)zaposlovanja na šolah, še posebej osnovnih in srednjih, pa je, da si nekateri mladi, visoko in ustrezno izobraženi celo želijo učiti v šoli, ker jih učiteljski poklic pač veseli, izpolnjuje in zanima.

Kar nekaj jih poznam, ki imajo opravljeno pedagoško-andragoško izobrazbo, strokovni izpit in so kot učitelji inovativni, strokovni in temo, ki jo učijo, obvladajo, otroci jih imajo radi.

Toda njihova zaposlitev je nestalna, zaposlijo jih za določen čas, ker so diplomirali na neustrezni fakulteti. Znano je, da na srednji šoli ne more učiti tujega jezika nekdo, ki je končal študij prevajanja iz tujega jezika na fakulteti, čeprav jezik veliko bolj obvlada kot nekdo, ki je končal študij tujega jezika na isti fakulteti.

V izobraževanju so poleg motivacije za pedagoški poklic pomembni strokovno znanje, ustvarjalnost in osebnostne lastnosti, ki jih mora imeti nekdo, ki dela v vzgoji in izobraževanju.

Na ministrstvu ni pripravljenosti na spremembe: otroke učijo zastarelih veščin

Včasih pozabimo, da se je treba med drugim vprašati, kakšen je dober učitelj oziroma učiteljica. Je to res tisti, ki ima vse, kar je predpisano z zakonodajo, ali je pomembno tudi, kakšen odnos ima do tega zahtevnega poklica, kako rad ima svoje delo in tiste, ki jih uči, kako obvlada svoje strokovno področje in koliko je pri tem inovativen ter ustvarjalen.

Dober učitelj ni nujno tisti, ki izpolnjuje vse pogoje, predpisane z zakonodajo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vodstva šol naj bodo mnogo bolj avtonomna pri odločitvah o tem, ali bodo nekoga, ki je več kot ustrezen za učiteljski poklic, zaposlili za določen ali nedoločen čas, še posebej, če ima univerzitetno izobrazbo in opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje ter strokovni izpit. Več mladih bi z veseljem delilo znanje in izkušnje tudi pri interesnih dejavnostih, če bi imeli priložnost.

Upokojene učitelje raje pustimo, da uživajo zaslužen pokoj, razširimo pa nabor »primernih fakultet« za več učiteljev, ki bi jih veselilo delo z otroki in mladino.

***

Ida Srebotnik, prof. ped., Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.