Adria Airways je naša!
Ali smo pozabili, da je bila desetletja letalski prevoznik, na katerega smo bili vsi ponosni?
Odpri galerijo
Ne obračajmo se od Adrie, temveč čimprej staknimo glave in poiščimo rešitve! Foto Leon Vidic
Zelo neprijetno mi je, ko spremljam težave Adrie Airways in ob tem poslušam in berem komentarje, ki so do Adrie prej ko ne nekorektni. Kot da smo pozabili, da je bila desetletja letalski prevoznik, na katerega smo bili vsi ponosni.
Bila je, čeprav majhna, med tistimi letalskimi družbami, ki so imele zaradi kakovosti in točnosti storitev ugled večji od velikosti njene flote. Težave Adrie Airways so se pričele z razpadom Jugoslavije. Tedaj je praktično čez noč izgubila možnost, da leti na večino letališč, na katera je letela do tedaj. Poleg Beograda in nekaterih drugih letališč na Balkanu, so za polete iz Evrope odpadla tudi vsa jadranska letališča, skupaj okoli 10. Preživeti ob takšnem upadu poslov, s prevelikim številom zaposlenih in za nov model poslovanja neadekvatno floto, je bila prava umetnost.
Že kmalu po odcepitvi Slovenije so se pričela pojavljati vprašanja, ali Slovenija sploh potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Tedaj sem bil podpisani na čelu podjetja, ki je bilo po obsegu poslov Adriin partner številka ena. Ministra za gospodarstvo, ki je bil v dvomih, kaj storiti z Adrio, sem prepričeval, da Slovenija zaradi povezave s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika, še posebno prevoznika z ugledom, kot ga je imela Adria, ki pa ji je potrebno pomagati, da se čim hitreje in čim odločneje prestrukturira, ter pridobi kakovostnega strateškega partnerja.
K prestrukturiranju je država pristopila na način, ki je bil, tako kot je pri nas v navadi, neodločen, počasen, z zelo pomanjkljivim strokovnim znanjem in z napačnimi ljudmi. Naježim se, če se spomnim, kakšne nekompetentne menedžerske ekipe so vodile Adrio v zelo odločilnih letih za njeno uspešno prestrukturiranje. In kakšne ekipe so se pogovarjale s potencialnimi strateškimi partnerji iz Star Alliance, na primer z Lufthanso! Če k pomanjkanju ekspertnega znanja dodamo še izkoriščanje Adrie s previsokimi cenami za letališke storitve (Aerodrom Ljubljana), kerozin, sindikalne zahteve in še kaj, potem se ne smemo čuditi, da se je Adria znašla na tej točki, na kateri je zdaj.
Nisem bil vesel, ko sem zvedel komu je država pred leti prodala Adrio, vendar, bodimo pošteni: za njene trenutne težave niso krivi (izključno) novi lastniki, ampak predvsem tisti, ki so Adrio nestrokovno in nespretno »reševali« vse od devetdesetih let naprej! Zdaj se ti isti sprenevedajo in ji obračajo hrbet, kot da bi šlo za nebodigatreba, ne pa za letalsko družbo, ki je za Slovenijo še kako pomembna – zaradi stopnje internacionalizacije našega gospodarstva, znanosti, kulture, športa, politike, da ne naštevam naprej! Ne obračajmo se od Adrie, temveč čimprej staknimo glave in poiščimo rešitve!
Bila je, čeprav majhna, med tistimi letalskimi družbami, ki so imele zaradi kakovosti in točnosti storitev ugled večji od velikosti njene flote. Težave Adrie Airways so se pričele z razpadom Jugoslavije. Tedaj je praktično čez noč izgubila možnost, da leti na večino letališč, na katera je letela do tedaj. Poleg Beograda in nekaterih drugih letališč na Balkanu, so za polete iz Evrope odpadla tudi vsa jadranska letališča, skupaj okoli 10. Preživeti ob takšnem upadu poslov, s prevelikim številom zaposlenih in za nov model poslovanja neadekvatno floto, je bila prava umetnost.
Že kmalu po odcepitvi Slovenije so se pričela pojavljati vprašanja, ali Slovenija sploh potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Tedaj sem bil podpisani na čelu podjetja, ki je bilo po obsegu poslov Adriin partner številka ena. Ministra za gospodarstvo, ki je bil v dvomih, kaj storiti z Adrio, sem prepričeval, da Slovenija zaradi povezave s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika, še posebno prevoznika z ugledom, kot ga je imela Adria, ki pa ji je potrebno pomagati, da se čim hitreje in čim odločneje prestrukturira, ter pridobi kakovostnega strateškega partnerja.
K prestrukturiranju je država pristopila na način, ki je bil, tako kot je pri nas v navadi, neodločen, počasen, z zelo pomanjkljivim strokovnim znanjem in z napačnimi ljudmi. Naježim se, če se spomnim, kakšne nekompetentne menedžerske ekipe so vodile Adrio v zelo odločilnih letih za njeno uspešno prestrukturiranje. In kakšne ekipe so se pogovarjale s potencialnimi strateškimi partnerji iz Star Alliance, na primer z Lufthanso! Če k pomanjkanju ekspertnega znanja dodamo še izkoriščanje Adrie s previsokimi cenami za letališke storitve (Aerodrom Ljubljana), kerozin, sindikalne zahteve in še kaj, potem se ne smemo čuditi, da se je Adria znašla na tej točki, na kateri je zdaj.
Nisem bil vesel, ko sem zvedel komu je država pred leti prodala Adrio, vendar, bodimo pošteni: za njene trenutne težave niso krivi (izključno) novi lastniki, ampak predvsem tisti, ki so Adrio nestrokovno in nespretno »reševali« vse od devetdesetih let naprej! Zdaj se ti isti sprenevedajo in ji obračajo hrbet, kot da bi šlo za nebodigatreba, ne pa za letalsko družbo, ki je za Slovenijo še kako pomembna – zaradi stopnje internacionalizacije našega gospodarstva, znanosti, kulture, športa, politike, da ne naštevam naprej! Ne obračajmo se od Adrie, temveč čimprej staknimo glave in poiščimo rešitve!
