Ali bomo z zakonom depresivnim starejšim ponudili smrt namesto pomoči?

Ob soočanju z uveljavljanjem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki bi dejansko omogočal brezupno bolnemu samomor s pomočjo, se odpirajo številna nerešljiva vprašanja.

Posebej občutljivi bodo lahko starejši, obremenjeni z depresijo, saj je pogosto spregledana ter bodo lahko zdrsnili v objem lahke, »dostojanstvene« smrti. Samomorilno ogroženi v starostnem obdobju so pogosto depresivni, simptomi depresije pa so v starostnem obdobju lahko netipični in celo prikriti.

Misel na samomor je pri osebi z depresijo posledica trpljenja ob simptomih depresije ali celo blodnjavo izkrivljenih prepričanj: »da ni več rešitve, da so obubožali, da so neozdravljivo bolni«.

Včasih tudi svojci ne prepoznajo depresije ali tako kot depresivni bolniki sami zelo težko prenašajo duševno bolečino oz. trpljenje. V teh primerih se lahko vidi samomor s pomočjo kot rešitev.

Stroka tudi na tem področju opozarja, da gre v primeru depresije za nedopustno strokovno napako, saj opuščamo pomoč samomorilni osebi, ki v bistvu kliče na pomoč za odrešitev stiske. Na tem mestu je treba poudariti, da depresijo, tudi v starostnem obdobju, že nad 60 let, uspešno zdravimo, z zdravljenjem depresije pa tudi uspešno preprečujemo samomorilno ogroženost.

Več kot pol stoletja si je slovenska družba prizadevala za znižanje velike samomorilne ogroženosti. Umrlih zaradi samomora je v Sloveniji zaradi uspešne preventive bistveno manj.

Ob aktivnostih družbe za znižanje samomorilne ogroženosti v Sloveniji je sprejemanje zakonodaje, ki bi omogočala samomor s pomočjo, nerazumljiv paradoks in pravo nasprotovanje dosedanjim prizadevanjem družbe. Z uveljavitvijo ZPPKŽ bi obstajala možnost napačne odločitve za samomor s pomočjo, zaradi nepovratnega dejanja pa bo izpadla nadaljnja obravnava bolezni.

Medicina razpolaga z zadostnimi sredstvi za lajšanje trpljenja, ne da bi pri tem tvegala življenje. Obstajajo strokovne rešitve in programi, zlasti oblike sodobne paliativne oskrbe ter ustrezne oblike zdravljenja občutljivih skupin oseb, kot je depresija v starosti.

***

Dr. Marko Pišljar, dr. med., spec. psihiatrije.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.