Ali je »odklop« sploh smiseln, če je pa toliko izjem?

Vsak zaposlen naj bi imel pravico do »odklopa« od delovnih obveznosti. A pri nekaterih poklicih je to lažje, pri drugih težje. Za zdravnike, ki se ukvarjajo z »živo« medicino, torej delajo s pacienti, je uveljavljanje te pravice lahko povezano z nekaterimi problemi predvsem za paciente pa tudi zdravnike. S stališča pacienta je pravzaprav vseeno, kdaj ima njegov zdravnik »odklop«, ker je zanj pomembno le to, da pride do zdravnika takrat, ko ga potrebuje.

Problem pa nastane, če za odsotnost zdravnika ni zagotovljeno ustrezno nadomeščanje ali, kar je še huje, če ostane ambulanta kar zaprta. Ni pa sprejemljivo, da nenujni primeri hodijo na urgenco, ker potrebujejo, na primer, izvid pregleda praviloma konec tedna, da bi se jim lahko podaljšala bolniška odsotnost naslednji teden. Pojavili pa so se tudi primeri, ko so ljudje potrebovali samo napotnico za kak nenujen pregled ali celo samo recept, s čimer sem se sam srečeval na ljubljanski urgenci.

Kako bo administrativni dan vplival na zdravstveno oskrbo v Ljubljani?

In odgovor na vprašanje »Zakaj tega niste uredili pravočasno pri osebnem zdravniku?« je bil »Pozabil sem« ali »​Osebni zdravnik je bil odsoten« in podobno. Še najbolj banalen izgovor pa je bil: »Med tednom nisem imel časa« ali »Nisem imel prevoza do ambulantnega zdravnika«. Seveda pišem na osnovi lastnih izkušenj in teh ni mogoče posploševati.

Niso pa tako velik problem daljše odsotnosti zdravnikov, če je le zagotovljeno ustrezno nadomeščanje. Podoben problem kot v osnovnem zdravstvu je zlasti v manjših zdravstvenih zavodih, kjer je malo specialistov in so mnogi prav konec tedna pogosto odsotni zaradi različnih vzrokov. V moji praksi sem bil, denimo, odsoten najmanj enkrat na teden (pogosto ob petkih), včasih pa tudi večkrat, čeprav sem bil v bolnišnici.

Tudi v bolnišnicah se pokaže, da je odsotnost lečečega zdravnika nemalokrat problem, ker tisti, ki ga nadomešča, pogosto ne ve, kakšen načrt preiskav in zdravljenja je imel za posameznega pacienta njegov lečeči zdravnik. Problem pa nastane tudi, ko je treba svojcem dati informacije o zdravstvenem stanju konkretnega pacienta, saj nadomestni zdravnik pogosto ne ve, kakšne informacije je dajal lečeči zdravnik pred tem, in včasih se zgodijo neprijetne situacije, če informacije niso enake ali so bolj črnoglede.

Ureditev dobičkov koncesionarjev ustavno skladna

Da pa se zdravnik ne more povsem »odklopiti« od skrbi za paciente, naj omenim, da smo neredko nosili domov tudi pacientovo dokumentacijo in jo urejali v prostem času. A to ni bilo delo na domu ali na daljavo, ampak je bilo delo doma, ki nam ga v službi ni uspelo končati, in seveda ni bilo obravnavano kot delo na domu, kar se v zadnjih letih v nekaterih dejavnostih pogosto prakticira.

Skratka. Pravico do »odklopa« je v nekaterih poklicih težko uresničevati. V zdravstvu je toliko različnih situacij, ko se zdravnik ne more povsem »odklopiti« od službenih obveznosti in je zato popoln »odklop« marsikdaj nemogoč.

***

Marjan Fortuna, Kranj. 

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.