
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Odzivam se na naslovni članek v Delu z naslovom Angleščina vse bolj izpodriva materni jezik iz 16. marca. Članek in fotografija, na kateri vidimo tuja imena slovenskih poslovalnic, res nista spodbudna. Morda celo napeljujeta k misli, da je tako prav, da je neizogibno, da smo v to primorani, da nimamo izbire, da tuje ime prispeva k uspešnosti, da so slovenska imena staromodna in znamenje zaostalosti in zaplankanosti.
Pa ni tako. Slovenska imena so lahko bolj domiselna, sočna, izvirna, prisrčna, zgodovinska …
Mnogo podjetij s slovenskimi imeni je zelo uspešnih, na primer farmacevtska velikana Lek in Krka, pa gostišča (Od Žmauca sosed pa ud brata prjatu, Centralna postaja, Lepa žoga, Kavarna Rog, Sputnik, Cirkus, Slon, TOZD, Šestica, Pod lipo, Pri konjskem repu, Figovec, Emona, Zvezda, Pri vodnjaku, Črno zrno), pa trgovine (Kraška hiša, Krajček, Ajdovo zrno, Kalček, Zakladi narave, Mlinar, trgovina z igračami Črna luknja), vrtci (Mornarček, Pedenjped), šole, imenovane po pomembnih osebah, športna društva (Slovan, Gib, Tabor).
Našteta imena izražajo domiselnost, izvirnost. Povzemanje tujih imen pa kaže na pomanjkanje domišljije in samozavesti, celo na lenobnost.
Ko sem brskala po raznih seznamih gostinskih lokalov, sem odkrila, da so med najuspešnejšimi predvsem tisti s slovenskim imenom, kar kaže na samozavest in druge vrline podjetnikov.
Res ne vem, zakaj naj bi bilo tuje ime boljše od slovenskega. Ali ga občutimo kot nekaj boljšega? Je to dediščina preteklosti, časov, ko so bili sosedje bolj bogati, bolj sposobni, ko so nas podrejali, nas izkoriščali?
Danski filozof Søren Kierkegaard je zapisal, da človek najgloblje razmišlja v maternem jeziku. Ob tujem jeziku se le sprašuje, kaj so drugi mislili.
***
Nada Kozina, Portorož.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Komentarji