Če bi bil jaz predsednik ...

Jaz bi povabil s seboj vse praporščake Slovenije in častni vod topničarjev.
Fotografija: Preden bi izstrelili častne salve, bi poudaril, da je to v čast vsem Slovencem, padlim v Abesiniji, v španski državljanski vojni, padlim v Severni Afriki ... Foto Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
Preden bi izstrelili častne salve, bi poudaril, da je to v čast vsem Slovencem, padlim v Abesiniji, v španski državljanski vojni, padlim v Severni Afriki ... Foto Tomi Lombar/Delo

Večkrat berem in poslušam, da so se domobranci borili proti brezbožnemu komunizmu. Pa lepo vas prosim, kje je bila še kakšna bolj brezbožna vojska, kot so bile trupe SS in domobranci, ki so se proti partizanom borili pod SS-komando. Na primorskem so partizani hodili celo k maši, dokler niso izginili tako imenovani »angleški padalci«, ki so navezali stik z domobranci. Potem pa so posamezni duhovniki pristopili k partizanom ali pokopavali mrtve partizane ...

V knjigi Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac lahko vsakdo prebere, kako so okupatorji udarili tudi po duhovnikih. V Ljubljanski pokrajini pa italijanska oblast ni ponovila te napake.

Tudi partizani so delali napake. Toda pri njih so napako, kakor hitro so jo zaznali, tudi popravili ali odpravili. Tako je bilo s Protiimperialistično fronto, ki so jo takoj nadomestili z OF, in v še nekaj primerih.

Od domobrancev so zavezniki in partizani po kapitulaciji Italije pričakovali, da bodo stopili na stran partizanov ali se samostojno borili proti nemškemu okupatorju – zaradi brezbožnih SS-trup in zaradi nemške preureditve sveta.
Tudi o štajerskih partizanih bi težko rekel, da so bili brezbožni, saj so še po vojni imeli škofa Grmiča, ki je prav zaradi naklonjenosti partizanom izgubil položaj nadškofa za Štajersko.

Tudi vpoklicanim v nemško vojsko na Gorenjskem ne bi zameril. Bili so velike žrtve nacizma. Mnogi so, kakor hitro so mogli, prelomili prisego Hitlerju.

Pa še o fojbah in spomeniku štirim Junakom.

Če bi bil jaz povabljen kot predstavnik Slovenije v Bazovico k spomeniku štirim junakom in k fojbi, v katero so zmetali partizane, fašiste, naciste, Britance, civiliste, tudi kakšnega otroka in še koga od tistih, ki so padli v zadnjih bojih ali so jih zadele zablodele krogle, in ni bilo ne prave volje ne mehanizacije, da bi jih pokopali, bi povabil s seboj vse praporščake Slovenije in častni vod topničarjev ...

In preden bi izstrelili častne salve, bi poudaril, da je to v čast vsem Slovencem, padlim v Abesiniji, v španski državljanski vojni, padlim v Severni Afriki, tudi v battaglioni speciali ter domobrancem – torej vsem padlim Slovencem pod italijansko komando. In v čast žrtvam v italijanskih koncentracijskih taboriščih od Raba do Gonarsa in drugje v Italiji ter vsem žrtvam v fojbi, ki bi jih bilo mnogo manj, če ne bi bil odpor nacifašistov tako močan. Na računalniku sem videl, kako so Britanci svoje v krstah potegnili iz fojbe.

Ob spomeniku štirim junakom v Bazovici pa bi se poklonil z minuto molka, sledil bi mimohod praporščakov in častne salve ...
 

Preberite še:

Komentarji: