Demokracija. Po imenu

Gostujoče pero v rokah podjetnika, davčnega svetovalca in svetovnega popotnika Primoža Erjavca nas je poneslo tja v daljni Singapur. Avtor se je sicer lotil nekaterih vprašanj demokracije, ki v resnici terjajo razmislek.

Med drugim primerja odgovornost politika, ki lahko zapravlja milijone, a se mu nič posebnega ne zgodi, in podjetnika, ki pa za svoje napake odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Morda je še huje, saj avtor ugotavlja, da je podjetnik črna ovca, če ustvarja dobiček. Kazenske odgovornosti za politično malomarnost pa sploh nimamo.

Singapur je, v nasprotju z nami, zgodba o uspehu, saj tam vse temelji na meritokraciji, učinkovitosti in praktično ničelni toleranci do korupcije. Pravila imajo enako veljavo za vse, odločitve pa imajo posledice. Toliko, po avtorju, o ambicioznih izjavah, da želimo postati »novi Singapur«.

Poglejmo malo podrobneje, čeprav zelo na kratko, delčke singapurske demokracije. Singapurska vlada je deležna resnih kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice zaradi obsežne uporabe in izvrševanja smrtne kazni. Poleg tega strogo omejuje državljanske svoboščine in zatira kritiko vlade.

Reportaža iz Pekinga: Tihi spektakel politične modrosti

Skupina, enako posameznik, ki bi rad javno kaj povedal, mora dobiti za to policijsko dovoljenje, ki se hitro zavrne, če gre za politične cilje. Vlada ima široka pooblastila za cenzuro spletnih vsebin.

Singapur ni podpisnik konvencije o preprečevanju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, delavci migranti pa so pretežno prepuščeni delodajalcem. Telesno kaznovanje, udarci s palico, so še dodaten okrasek v arzenalu državne represije.

Bi podjetniki živeli tam? Najbrž mnogi brez pomišljanja, prepričani, da kaznovalni sistem zanje ne bi bil pomemben, saj znajo pošteno dobro služiti. Ostali naj pač poskrbijo zase, kakor vedo in znajo.

Na žalost se podobno kaže tudi pri nas. Mnogih podjetnikov ne motita ne Trump ne Netanjahu, dokler lahko dobro služijo. Prav tako jim ni mar za podporo neonacizmu, ustaštvu, Hitlerju heroju ali Thompsonu. Človekove pravice so zanje omejene na možnost zaslužka. To je njihov fokus. Lahko pisano tudi z veliko. Je pa to zanesljiva pot v propad.

***

Dragan Petrovec, Škofljica.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.