Dobronamerne smernice naj odidejo v zgodovino

Pisci so že dobro utemeljili, da so smernice glede rabe jezika nepremišljene.

Slovenščina v uradnih dokumentih in člankih naj bi tekla po drugih pravilih kot v knjigah in pogovorih. V službi: Košir smo odobrili asistenco. Doma: Koširjevi nesem rože.

Slovenščina (in drugi slovanski jeziki) ima v primeri z drugimi jeziki čudovito lastnost, da že glagolski deležniki preteklika in prihodnjika in pridevniki povedo spol in število udeležencev dejanja.

Naši jezikoslovci delajo ogromno na razvoju in digitalizaciji jezika. To opazujem vsak dan pri vedno boljših robotskih prevodih iz in v slovenščino. Trenutne nerodnosti prevodov v slovenščino so povezane ravno s spolom in dvojino in nam koristijo pri prepoznavanju spletnih goljufij.

Občudujem neverjetno delo jezikoslovcev pri razvoju slovenščine skozi stoletja. Bili so tudi poizkusi, ki se niso prijeli. O enem je pisal Prešeren: »Gorjancov naših jezik potujčvavši, si kriv, de kolne kmet molitve bravši.«

Nekoč zdavnaj sem prebral že takrat staro pripovedko, ki se je zaključila: To rekši hudobec bliskoma izgine …

Naj tudi ta sicer dobronamerna smernica odide v zgodovino.

***

Nande Škarja, Kamnik