Edini cilj je varnost ljudi

Začel bom kar s konca članka, v katerem državni sekretar pove, da se o sanaciji po poplavah pogovarjajo tudi s strokovnjaki iz drugih držav, ki so imele podobne probleme.

Ker tudi sam spremljam tovrstne poplavne katastrofe po svetu, se mi zdi način reševanja tega problema pri nas s podiranjem naselij in množično selitvijo ljudi popolnoma neprimeren, saj je več kot očitno, da se ga ne uporablja skoraj nikjer. Reševanje poplavljanja s selitvijo stotin hiš je zadnji ukrep, ki bi ga smeli uveljavljati.

Preprečevanje poplav se mora reševati v zgornjem toku reke, govorim o Savinji, torej tam, kjer je rečna dolina ožja, zato bi bilo mogoče izdelati rečne pregrade v obliki hidrotehničnih jezov, ali podobno kot so to uredili že avstro-ogrski rudarji in gozdarji s klavžami pred več kot 400 leti.

Ali se je kdo vprašal, zakaj v 500 letih ni nikoli potopilo Idrije in rudnika pod njo, oba pa ležita globoko v kotlini? Poleg omenjenega bi lahko kot rešitev ponudili tudi drenažni rov, ki bi lahko bil hkrati cestni predor, med Ljubnim in Mozirjem pod hribom v smeri Zasavja. Omenjeni bi lahko služil tudi kot povezava Koroške ter Zgornje Savinjske doline z avtocesto A1.

Kot rudar specialist za jamske gradnje poznam veliko primerov, ko so s predori ali drenažnimi rovi reševali naselja pred poplavami, pri nas med Trojanami in Lukovico, v Črni gori, železniški predor med Podgorico in obalo, v Veliki Britaniji, več drenažnih predorov med dvema rekama, t. i. »Northumbrian water project«​ in tako dalje, primerov je nešteto.

Treba je biti le strokovno pismen, pa rušenja objektov niso potrebna. Očitno je, da naši »strokovnjaki« tovrstnih rešitev ne poznajo, zato so se oprijeli le rešitev s krampom, lopato in bagrom za podiranje hiš. Tudi reševanje Zagreba z gradnjo šestmetrskih nasipov je za vedno preprečilo poplavljanje tega mesta, zanimivo pa je, da pri nas vsaj na Savinji ne vidim nobenih nasipov, torej se bo ponovila situacija izpred 30 let, ko se je obljubljalo vse, naredilo pa nič, in sedaj ni nihče odgovoren.

Druge nepravilnosti so povezane s cenitvijo objektov, ko je npr. kvadratni meter poplavljene hiše vreden dvakrat manj kot enak kvadratni meter starega stanovanja v bloku. Imamo še hujši primer, ko je kvadratni meter poplavljenega zemljišča 3–4-krat manj ocenjen kot kvadratni meter zemljišča na trgu.

Vse to se nam prodaja pod nekakšnimi smernicami, ki nimajo zakonske osnove, zato bodo sledile tožbe, pri tem bomo oškodovanci zahtevali sodbo v skladu z veljavnimi predpisi ter cenitveno prakso.

Tam, kjer se hiše porušijo, ostanejo devastirana zemljišča, kjer raste vse, kar hoče in kvari izgled okolice, verjetno je tudi to eden od ukrepov, da se nažene prebivalce s tega območja.

Iz vsega povedanega zaključujem, da ni edini cilj varnost ljudi, temveč se zadaj skrivajo različni interesi lokalnih »šerifov«.

***

Matjaž Cerovac, nekdanji uradni izvedenec za rudarstvo, podzemno in površinsko, Letuš